Ukrepi za boj proti širjenju epidemije covid-19 po ugotovitvah kitajskih zdravnikov posredno povzročajo tudi poslabšanje vida. To dokazuje raziskava med več kot 120.000 šolarji na Kitajskem, katerih vid se je lani poslabšal precej bolj kot v preteklih letih. Znanstveniki za to krivijo redkejše zadrževanje na prostem in šolanje na daljavo.
Na IJS ugotavljajo, da epidemija novega koronavirusa upada. V projekciji širjenja covida-19 ocenjujejo, da je Slovenija z izvajanjem ukrepov uspela reprodukcijsko število znižati na približno 0,95, kar pomeni, da vsak okuženi naprej okuži manj kot eno osebo. Slovenija bo predvidoma do konca naslednjega tedna prešla v rdečo fazo, menijo.
V prihodnjih dneh je pričakovati, da bo vlada vnovič podaljšala epidemijo, ki je trenutno razglašena do 17. decembra. Kot je na novinarski konferenci dejal vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin, trenutno namreč niso izpolnjeni pogoji, da se to ne bi zgodilo.
Desetina Slovencev je kljub epidemiji novembra obiskala dve gospodinjstvi, pri čemer še vedno obstaja del ljudi, ki obiskov ni bistveno omejil, je pokazal drugi del Valiconove ankete, ki so jo opravili v drugem tednu novembra. Dobra polovica ljudi sicer ne obiskuje drugih gospodinjstev, dobra četrtina pa je obiskala le eno gospodinjstvo.
Da hotelske sobe med pandemijo novega koronavirusa ne bi ostale prazne, so se v enem od dunajskih hotelov odločili, da svoje sobe brezplačno ponudijo šolarjem, ki doma nimajo dovolj dobrih pogojev za pouk na daljavo, so sporočili s predstavništva mesta Dunaj v Ljubljani.
Potem ko je vlada v prvem valu epidemije 29. marca sprejela odlok o prepovedi gibanja med občinami, je na upravnih enotah poskočilo število prijav začasnega prebivališča. Največ “novih prebivalcev” je pridobila občina Kranjska Gora, največ pa jih je izgubila občina Ljubljana, ugotavljajo na Statističnem uradu RS (Surs).
Slovenski psihologi so v začetku novembra vrsto pristojnih in odgovornih ministrstev pozvali, da pri sprejemanju odločitev o načinih obvladovanja epidemije covida-19 upoštevajo tudi znanstvena in strokovna spoznanja o psihosocialnih posledicah epidemije za otroke in mladostnike. Breme, ki ga nosijo, je po njihovem mnenju zelo veliko.
Ljudje smo dobro prilagojeni na kratkotrajen stres in strahove z realnimi obrazi, manj pa na dolgotrajno in “nevidno” nevarnost, ki jo predstavlja epidemija covida-19, opozarja predstojnica Družbenomedicinskega inštituta ZRC SAZU Lilijana Šprah. Mnogi zato v tem času doživljajo prekomerni stres in stisko, kar pa po njenih besedah terja ukrepanje.
Novi val epidemije novega koronavirusa povečuje stiske med ljudmi. Po navedbah humanitarnih organizacij je opazno predvsem naraščanje števila prošenj za finančno pomoč ter potreb po psihosocialni pomoči. Mnoge ljudi, predvsem starejše, težita osamljenost in strah, za razliko od spomladanskega vala pa zdaj ni tolažbe, da je kriza le kratkotrajna.
Zaradi zaostritve ukrepov za zajezitev širjenja koronavirusa kar tretjina obrtnikov in podjetnikov razmišlja o zaprtju dejavnosti, večina pa je prepričana, da bi lahko ob upoštevanju vseh samozaščitnih ukrepov še naprej varno opravljala svoje delo, kaže anketa, ki jo je OZS te dni izvedla med svojimi člani.
V drugem valu epidemije covida-19 je med samostojnimi podjetniki opaziti manj pesimizma kot v prvem, opaža Agencija RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes). Tako je bilo oktobra precej manj izbrisov samostojnih podjetnikov iz poslovnega registra kot v marcu, na novo pa jih je bilo ustanovljenih veliko več.
V času karantene med pandemijo covida-19 je večina otrok v Angliji nazadovala pri učenju, nekaterim pa so se znatno poslabšale socialne veščine, v poročilu opozarja britanski urad za standarde v izobraževanje, storitve za otroke in veščine (Ofsted). Tako so nekateri otroci pozabili, kako uporabljati nož in vilice, drugi spet nosijo plenice, piše.
Dan spomina na mrtve, 1. november, bo letos zaradi epidemije covida-19, ki je posegla v vse pore življenja, drugačen. Obeleževanje dneva bo tako osredotočeno na ožji družinski krog ali celo samo na posameznika, za ta dan značilnih obiskov grobov pa bo občutno manj.
Vlada je s sklepom določila, da se za obvladovanje širjenja okužb s covid-19 v javnih zdravstvenih in socialnih zavodih iz blagovnih rezerv uporabi določeno blago, kot so dihalni ventilator, oprema za zasilno oskrbo s kisikom in podobno. Blago bo uporabnikom predala uprava za zaščito in reševanje, so po dopisni seji sporočili iz vlade.
Preskrba s hrano tudi v drugem valu epidemije covida-19 ne bo motena in ogrožena, zagotavljajo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Potrošnikom zato svetujejo, naj ne kopičijo zalog, saj lahko zaradi pretiranega nakupovanja po njihovih besedah pride do tega, da trgovci ne bodo uspeli pravočasno napolniti izpraznjenih polic.
Vodja oddelka za mikrobiološke raziskave v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) Maja Rupnik meni, da bo po letošnji zimi prišel nov val okužb z novim koronavirusom še naslednjo jesen, nato pa se bo človek navadil nanj. Povsem varni pa ne bomo nikoli in v bistvu imamo srečo, da ni virus bolj smrtonosen, je povedala za STA.
Na Institutu Jožef Stefan (IJS) v novi napovedi razvoja epidemije covida-19 ocenjujejo, da epidemija narašča s podvojitvenim časom približno 17 dni, reprodukcijsko število pa vztraja pri 1,3 in trenutno celo raste. Eksponentna rast po njihovih opozorilih ne obeta nič dobrega, zato vse pozivajo k odgovornemu ravnanju.