Kot je na današnji novinarski konferenci glede covida-19 pojasnila Beovićeva, se je pri vseh cepivih zelo dobro ohranila učinkovitost v preprečevanju hudih potekov bolezni in smrti. Zlasti vektorska cepiva pa nekoliko slabše ščitijo pred okužbo s trenutno krožečo različico delta.

Zato je med spremembami glede uporabe tretjega odmerka cepiv proti covidu-19, ki jih je prejšnji teden predlagala posvetovalna skupina za cepljenje pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), tudi priporočilo za cepljenje s poživitvenim odmerkom za osebe, ki so bile cepljene z vektorskima cepivoma.

Glede na trenutno epidemiološko situacijo je poživitveni odmerek za osebe, ki so osnovno cepljenje opravile z vektorskimi cepivi, priporočljiv s presledkom vsaj dveh mesecev po osnovnem cepljenju. Pri cepljenju, ki je bilo opravljeno z mRNK cepivi ali kot “mešana shema”, pa je priporočen presledek med osnovnim cepljenjem in poživitvenim odmerkom vsaj šest mesecev.

Poživitveni odmerek po besedah Beovićeve trenutno posebej priporočajo tudi starim 50 let ali več, posebej ranljivim kroničnim bolnikom ne glede na starost, stanovalcem domov za starejše in drugih socialnovarstvenih zavodov, družinskim članom imunsko oslabelih oseb in posebej ranljivih kroničnih bolnikov ter osebam z večjo poklicno izpostavljenostjo.

Posvetovalna skupina sicer ni izrecno opredelila, za katere poklicne skupine gre, je pa Beovićeva danes pojasnila, da je mišljeno predvsem zdravstvo, socialno varstvo, šolstvo, sem pa sodi tudi gostinstvo in športniki, ki so v stiku s številnimi ljudmi. Z definicijo se niso želeli omejiti na določene skupine, ampak prepustiti, da vsak zase presodi, ali sodi v takšno skupino, in se gre cepiti.

Priporočila glede uporabe tretjega odmerka cepiv proti covidu-19 iz prejšnjega tedna so bila objavljena v torek, razposlana cepilnim centrom, novi režim pa že velja. Za cepljenje s poživitvenim odmerkom se uporabljajo mRNK cepiva, pri čemer se pri cepivu Moderne kot poživitveni uporablja polovični odmerek cepiva.

Kot pravi Beovićeva, zaenkrat še ni mogoče napovedati, ali bo poživitveni odmerek podobno kot pri drugih cepivih zadoščal dlje, morda več let, ali pa bo treba recimo letno cepljenje zaradi upada imunosti ali pa zaradi novih različic, podobno kot to poznamo pri gripi.

Cepljenja po besedah Beovićeve ne potrebujejo osebe, ki so dokazano prebolele covid-19 in so bile polno cepljene. Kar pa zadeva veljavnost covidnih potrdil, je veljavnost osnovnega cepljenja podaljšana do preklica in zaenkrat ni podatkov, da bi katera država veljavnost potrdila pogojevala s tretjim odmerkom, je pojasnila.

Tretji odmerek se sicer po njenih besedah v nekaterih primerih uporablja kot dodatni odmerek. Tega lahko bolniki, pri katerih se pričakuje, da po osnovnem cepljenju ni prišlo do zadostne zaščite zaradi hude imunske oslabelosti, dobijo štiri tedne po osnovnem cepljenju. Priporočilo za to pa je skupina sprejela že v začetku avgusta.

Kot je dejala Beovićeva, je marsikdo razočaran, ker kljub cepljenju zboli. Vendar pa učinek cepiv ni 100-odstoten, zato je še posebej pomembno, da se cepi čim večje število ljudi in s tem zmanjša verjetnost, da bo virus do nas sploh prišel. Tudi pri cepljenih je “dobesedno življenjsko nujno”, da nosijo maske in se držijo ostalih preventivnih ukrepov, je poudarila.

Sicer pa smo po njenih besedah tako rekoč v razmerah naravnega širjenja virusa, zaskrbljujoče pa je naraščanje sprejemov v bolnišnice, kar bi lahko z višjo precepljenostjo, zlasti rizičnih skupin, preprečili.

Beovićevi se zdi zaskrbljujoče, da bi ob tem, ko so na razpolago cepiva, morali poseči po radikalnih ukrepih. Pri tem je spomnila, da so ukrepi lansko leto sprožili ogromno negodovanja. Z zaustavitvijo javnega življenja bi kroženje virusa sicer lahko za nekaj časa prekinili in izboljšali razmere, a bi se takoj po sprostitvi ukrepov bolezen pojavila ponovno in spet hitro dosegla vse občutljive dele populacije, je dejala.