Kot so v današnjem sporočilu za javnost zapisali v Trgovinski zbornici zbornici (TZS), podpirajo vse vladne ukrepe, usmerjene v hitro in učinkovito pomoč državljanom in gospodarstvu na prizadetih območjih. Pri tem so posebej omenili institut čakanja na delo in pomoč države v obliki ugodnejših posojil.
Glede predloga, da se z novelo zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, ki je danes na mizi poslancev, ponedeljek določi kot dela prost dan, pa so poudarili, da ga sicer razumejo kot dobronamernega, a ga ne morejo podpreti.
“Takšen ukrep bi zagotovo vsem podjetjem naložil še dodatne stroške in še otežil pretok v dobavnih verigah. Številna podjetja, med katerimi so tudi trgovska, že danes v različnih oblikah pomagajo vsem prizadetim. Trgovci v tem težkem obdobju čutijo tudi odgovornost za zagotavljanje nemotene in čimprejšnje oskrbe na vseh prizadetih območjih z osnovnimi življenjskimi potrebščinami ter materialom in opremo, kar ljudje zdaj nujno potrebujejo, vse z namenom sanacije in vrnitve na njihova varna območja in v domove,” so poudarili.
Da bi bil ponedeljek prost dan, po njihovem mnenju ni smiselno tudi zato, ker da že zdaj vsa podjetja prizadetim zaposlenim omogočajo odsotnost z dela.
Če bi poslanci predlog o prostem dnevu danes v DZ vendarle podprli, pa v TZS predlagajo, da država vsem podjetjem pokrije stroške s tega naslova ali se v zvezi s tem odpove vsaj dajatvam (prispevkom, dohodnini). “Kljub temu pa poudarjamo, da je v tem trenutku ključnega pomena, da se gospodarstvu omogoči, da posluje v polnem obsegu,” so sklenili.
V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) medtem za 14. avgust predlagajo izredni dopust delavcev in samozaposlenih, ki bodo pomagali pri obnovi škode zaradi poplav. Strošek izrednega dopusta delavcev in samozaposlenih, ki bi pomagali pri sanaciji škode, pa naj v celoti prevzame država, so danes sporočili iz OZS.
“Pomoč ljudem v stiski podpiramo vsi, vendar pa dela prost dan za zaposlene v vsej državi ne bo prinesel želenih učinkov,” so ocenili. Številni zaposleni bodo prost ponedeljek izkoristili za podaljšan dopust, breme tega pa bodo nosili delodajalci. Obrtniki in podjetniki ob tem opozarjajo, da imajo na ta dan že vnaprej načrtovano delo, naročene stranke, prevozniki morajo dostaviti blago itd., so navedli.
V OZS so znova tudi pozvali, naj se delodajalcem, ki jim je zaradi poplav onemogočeno ali bistveno onemogočeno poslovanje, zagotovi 100-odstotno nadomestilo za čakanje na delo, in ne le 80-odstotno. “Obrtniki in podjetniki namreč v razmerah, ko morajo reševati svoje delavnice, stroje in opremo, ne bodo zmogli nositi še stroškov plač delavcev na čakanju na delo,” so prepričani.
V Združenju delodajalcev Slovenije so glede 14. avgusta opozorili, da bodo s tem delodajalci, tudi tisti, ki so jih poplave neposredno prizadele, imeli dodatne stroške. “Podjetja, ki so bila v poplavah manj oškodovana v poplavah in so že zagnala proizvodnjo, bodo zaradi tega ukrepa ob dodatne prihodke,” so zapisali na svoji spletni strani. Vladi so predlagali dodaten delovni dan, obračunane stroške zaposlenih za ta dan pa bi namenili za pomoč prizadetim v poplavah, država pa bi se za ta dan odpovedala davkom in prispevkom od plač.
“Predlagani ukrep dela prostega dneva tudi ni ciljno orientiran, saj na najbolj prizadetih območjih živi približno četrtina delovno aktivnega prebivalstva, prostega dne pa bo deležna velika večina zaposlenih v Sloveniji, ki jih poplave niso prizadele. Hkrati menimo, da ukrep ne bo dosegel želenega učinka, saj bo na terenu izredno težko organizirati in koordinirati pričakovano veliko število prostovoljcev,” so ocenili.
Ob tem se zavzemajo za ukrep 100-odstotnega subvencioniranja čakanja na delo podjetjem, ki so bila v poplavah neposredno prizadeta, za posredno prizadeta pa za sofinanciranje v višini 80 odstotkov. “Glede na javno predstavljen dogovor v ujmi najbolj prizadeti delodajalci takšen ukrep pričakujejo,” so še zapisali.
