Ustavno sodišče se je odločilo zadržati prvi, drugi, četrti in peti odstavek 23. člena novele zakona o Radioteleviziji Slovenije (RTVS), ki med drugim določajo, da se svet zavoda konstituira najpozneje v 60 dneh po uveljavitvi novele in da prvo sejo sveta skliče v. d. generalnega direktorja najpozneje v 15 dneh po objavi sklepov o imenovanju in izvolitvi večine vseh članov sveta v uradnem listu. Tretjega odstavka tega člena, ki govori o tem, da predsednica republike opravi žreb, katere člane sveta se imenuje za dve oziroma štiri leta, ter objavi poziv upravičencem, da imenujejo oziroma izvolijo člane sveta, niso razveljavili, saj je bilo to že izvedeno.
V celoti pa je ustavno sodišče zadržalo 24. in 25. člen novele, ki med drugim določata, da svet v šestih mesecih po konstituiranju sprejme nov statut, da v 15 dneh po konstituiranju objavi javni razpis za predsednika in člane uprave ter način glasovanja predsednika in vsakega člana uprave.
Ustavno sodišče je tako začasno zadržalo zgolj izvrševanje tistih prehodnih določb novele, ki urejajo končno konstituiranje sveta RTVS in posledično drugih novih organov zavoda. S tem je zagotovilo, da so v času do končne odločitve urejeni vodenje, poslovanje in nadzor RTVS v skladu s prehodnimi ureditvami v noveli, obenem pa lahko tečejo postopki imenovanja (novih) članov sveta zavoda, pri čemer je ustavno sodišče zadržalo dokončno uveljavitev nove ureditve.
Kot so zapisali v odločbi ustavnega sodišča, je novela zakona o RTVS, ki je bila novembra lani potrjena na referendumu, konec decembra že začela veljati, kar pomeni, da so mandati generalnega direktorja, direktorja radia in direktorja televizije že prenehali in da vodenje, upravljanje in nadzor RTVS potekajo v skladu s prehodno ureditvijo. Ta določa, da do konstituiranja sveta nadaljujejo delo programski in nadzorni svet ter nanju vezani odbori, generalni direktor, direktor radia in direktor televizije pa opravljajo svoje naloge kot vršilci dolžnosti, pri čemer v skladu z 22. členom novele opravljajo le tekoče posle. Odgovorni uredniki programov in predstojniki drugih notranjih organizacijskih enot pa v skladu s 26. členom novele nadaljujejo delo do izteka svojega mandata.
Ustavno sodišče je, kot so pojasnili v odločbi, tehtalo med možnostjo nastanka težko popravljivih škodljivih posledic v primeru izvrševanja prehodne in nove ureditve organov vodenja, upravljanja in nadzora RTVS, če bi nato v postopku presodilo, da ta ni skladna z ustavo, in možnostjo nastanka težko popravljivih škodljivih posledic, če bi izvrševanje nove in prehodne ureditve začasno zadržalo, a nato ugotovilo, da je zakon skladen z ustavo. Ugotovilo je, da bi v obeh primerih lahko nastale težko popravljive škodljive posledice, ki se v obeh primerih nanašajo tako na položaje konkretnih posameznikov kot na institucionalno raven.
Ob tem so pojasnili tudi, da novele v celoti ni mogoče zadržati, saj bi začasno zadržanje izvrševanja novele v celoti, torej tudi prehodnih ureditev, povzročilo, da bi bili začasno ustavljeni vsi postopki konstituiranja novih organov RTVS, ustavljeni pa bi bili tudi vodenje, upravljanje in nadzor RTVS s prehodno ureditvijo, s čimer bi nastala protiustavna pravna praznina.
“Ugotovljeno stanje v vsakem primeru predvsem terja čim hitrejšo vsebinsko odločitev ustavnega sodišča, zato bo ustavno sodišče takoj nadaljevalo z vsebinsko presojo,” so zapisali in dodali, da bodo zadevo obravnavali absolutno prednostno.
Ustavno sodišče je sklep sprejelo s petimi glasovi za proti trem. Za so glasovali sodniki Matej Accetto, Klemen Jaklič, Rajko Knez, Rok Svetlič in Marko Šorli, pri čemer sta Jaklič in Knez podala pritrdilni ločeni mnenji. Proti pa so glasovale sodnice Neža Kogovšek Šalamon, Špelca Mežnar in Katja Šugman Stubbs, ki so tudi podale ločena odklonilna mnenja. Sodnik Rok Čeferin je bil pri odločanju o tej zadevi izločen.
Pobudo za oceno ustavnosti novele s predlogom za začasno zadržanje je vložilo več vodilnih na RTVS s prvopodpisanim predsednikom programskega sveta Petrom Gregorčičem. Vlagatelji izpodbijajo določbe, po katerih so z začetkom uveljavitve omenjene novele decembra lani prenehali mandati članov programskega in nadzornega sveta, generalnega direktorja in direktorjev televizije in radia. To se je po njihovem opozorilu zgodilo brez ugotavljanja pogojev, ki so sicer predpisani za prekinitev teh mandatov.
