DZ je novelo zakona o dohodnini sprejel 9. decembra lani in velja od letošnjega 1. januarja. Z njo se je med drugim odpravilo načrtovano postopno zviševanje splošne olajšave do leta 2025 ter ukinilo nekatere razbremenitve, potrjene lani spomladi v času prejšnjega sklica parlamenta. Poleg tega se je zvišal skupni dohodek, od katerega se poleg splošne olajšave prizna tudi dodatna splošna olajšava, uvedla se je nova olajšava za mlade ter zaostrila davčna obravnava samostojnih podjetnikov.

Poslanci SDS in NSi so zahtevo za presojo ustavnosti vložili 30. decembra, ko so ustavnemu sodišču tudi predlagali, naj zahtevo obravnava absolutno prednostno, do svoje končne odločitve pa izvajanje novele zakona zadrži.

Toda ustavni sodniki so na seji 20. januarja presodili, da niso izpolnjeni pogoji iz zakona o ustavnem sodišču, po katerih smejo do končne odločitve v celoti ali delno zadržati izvršitev zakona, če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive škodljive posledice. Izvrševanja novele zakona tako ni ustavilo. Je pa sklenilo, da bo zadevo obravnavalo absolutno prednostno, piše v sklepu ustavnega sodišča.

Poslanski skupini izpodbijata 15 od 21 členov novele zakona. Kot so med drugim zapisali v zahtevi, novela ne prinaša pozitivnih učinkov niti za državljane kot davčne zavezance niti za davčno blagajno. Njena vsebina je neustavna, neskladna z načelom pravne države in načelom enakosti, učinkuje retroaktivno, deloma pa posega tudi v pravico do zasebne lastnine, so prepričani.

Ustavno sporne se SDS in NSi med drugim ne zdijo le določbe glede nove olajšave za mlade, donacij, uskladitve olajšav za vzdrževane družinske člane za leti 2023 in 2024 ter priznavanja normiranih odhodkov samostojnim podjetnikom.

Prejšnji teden je zahtevo za presojo ustavnosti novele zakona o dohodnini vložil tudi državni svet skupaj s 13 gospodarskimi in kmetijskimi organizacijami.