Protestna ljudska skupščina, ki se je oblikovala ob robu petkovih protestov, je že pred današnjim protestom v sporočilu za javnost opozorila, da je usoda Assangea usoda vseh novinarjev, založnikov, urednikov, žvižgačev in drugih, ki bodo v prihodnosti razkrivali vladna kriminalna dejanja.

“Preganjanje preiskovalnega novinarstva, žvižgaštva, izražanja protesta je nekaj, čemur se je nujno brezkompromisno in odločno zoperstaviti, obsoditi, zahtevati in izboriti svobodo za vsakogar, ki je podvržen kaznovanju zato, ker je deloval proti dejanjem, ki se nikoli ne bi smela zgoditi,” so protestniki zapisali v izjavi. Zahtevali so, da britanske oblasti Assangea nemudoma izpustijo iz zapora.

Izročitev Assangea ZDA bi pomenila zelo nevaren precedens, je na shodu opozorila Metka Naglič iz Amnesty International Slovenija. “Če bo vlada Združenega kraljestva dopustila, da tuja država izvaja zunajzemeljsko kazensko jurisdikcijo za pregon osebe, ki je objavljala v Združenem kraljestvu, bi lahko to pomenilo, da tudi druge države uporabijo takšne pravne postopke zato, da zapirajo novinarje in da utišajo medije daleč od svojih meja,” je opozorila.

Na protestu je spregovorila tudi predsednica slovenskega centra PEN Tanja Tuma, ki je poudarila, da si društvo močno prizadeva za izpustitev Assangea, ki je kriv le tega, da je vladam pokazal, kdo in kaj so v vojnih razmerah. V imenu slovenskega PEN-a je apelirala na britansko notranjo ministrico Priti Patel, da izročitev Assangea prepreči.

Sodišče v Londonu je aprila izdalo dovoljenje za izročitev Assangea v ZDA, kjer mu nameravajo soditi zaradi objave tajnih dokumentov. Končno odločitev mora sedaj sprejeti britanska notranja ministrica Priti Patel. Odvetniki Assangea se lahko sicer še pritožijo na višje sodišče, če bo ministrica potrdila izročitev. Britansko vrhovno sodišče je v marcu Assangeu odreklo možnost pritožbe na izročitev ZDA in kot razlog navedlo, da za to ne obstaja zadostna pravna podlaga.

Washington želi Assangeu, ki je v priporu že od leta 2019, soditi v povezavi z objavo 500.000 tajnih dokumentov, ki se nanašajo na ameriški vojni v Iraku in Afganistanu. V primeru obsodbe bi lahko preostanek življenja preživel za zapahi.