Sodni senat pod vodstvom sodnice Katje Kolarič je Drevenška spoznal za krivega očitkov, da je na predlanski božič na zahrbten način in iz koristoljubja najprej umoril partnerko, nato pa pred očmi svojega štiriletnega sina še taščo in tasta. Vse tri žrtve je s kuhinjskim nožem večkrat zabodel, nato pa sedel v avtomobil in se mirno odpeljal stran.

Tožilstvo je zahtevalo dosmrtno zaporno kazen, saj naj bi obtoženi storil grozovito dejanje iz močnega sovraštva, maščevanja in koristoljubja, da bi se izognil preteči delitvi premoženja po razhodu s partnerko. Obramba je nasprotno poudarjala, da bi morali Drevenšku namesto za umor soditi za uboj, saj ni dokazano, da je dejansko ubijal iz brezobzirnega maščevanja ali da se je nad žrtvami izživljal.

V prvem sojenju mu je sodni senat pod vodstvom Marjana Strelca izrekel dosmrtno zaporno kazen, kar je bila najdaljša zaporna kazen v slovenskem sodnem sistemu doslej. A je bila sodba po presoji višjih sodnikov nezakonita, saj je o njej odločalo šest namesto pet sodnikov. Zato so prvostopenjskemu sodišču naložili ponovno sojenje pred novim senatom. Znova so bili zaslišani izvedenci, ki pa so vztrajali pri tem, da Drevenšek ni moril v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti.