Evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson je na zasedanju predstavila indeks obremenjenosti držav v begunski krizi, ki je nastala zaradi ruske invazije v to državo. Najbolj obremenjena je po njenih besedah trenutno Poljska, sledita pa Avstrija in Češka.

Slovenije komisarka ni posebej omenjala, je povedal Kangler na novinarski konferenci med zasedanjem v Bruslju. Dejal je, da je doslej v Sloveniji za začasno zaščito zaprosilo okoli 7000 ukrajinskih beguncev.

V tej evidenci niso upoštevani tisti, ki se prijavijo pri svojcih na policijskih postajah. Ob tem je izpostavil težavo, da ti pogosto zapustijo Slovenijo, se prijavljajo v Avstriji in se vračajo v Slovenijo. Pri tem je poudaril pomen enotnega evidentiranja na evropski ravni.

Slovenijo je medtem prečkalo okoli 50.000 ljudi iz Ukrajine, ki pot večinoma nadaljujejo proti Italiji, Franciji in Španiji, je pojasnil državni sekretar.

O tej temi je govoril tudi s hrvaškim notranjim ministrom Davorjem Božinovićem, ki mu je dejal, da je na Hrvaškem okoli 15.000 ukrajinskih beguncev, tako da so razmere v Sloveniji in na Hrvaškem primerljive.

Hrvaški minister je sicer kasneje na novinarski konferenci za hrvaške novinarje povedal, da je v slovenski južni sosedi za začasno zaščito zaprosilo okoli 11.000 Ukrajincev.

Ministri so danes razpravljali tudi o pomoči Moldaviji, v katero se je zateklo okoli 360.000 ljudi iz Ukrajine. Kot je pojasnil Kangler, mora o sprejemu beguncev iz Moldavije v Sloveniji odločati vlada, ki pa tega še ni storila.

Ena od tem pa je bila tudi finančna podpora državam članicam pri obravnavi beguncev. Kangler je povedal, da je Slovenija s sprožitvijo direktive o začasni zaščiti omogočila financiranje iz državnega proračuna.

“Želimo pa si, glede na obremenitve in število beguncev, ki prihajajo v Slovenijo, da poskušamo najti tudi evropske sklade, iz katerih bi lahko Slovenija počrpala sredstva,” je poudaril.

Med možnostmi je omenil financiranje iz sklada za azil, migracije in vključevanje, v katerem je na voljo dodatnih 200 milijonov evrov, ki so ostali v lanskem in predlanskem letu.

Državni sekretar na MNZ je na zasedanju ponudil tudi pomoč Slovenije in slovenske ustanove ITF pri razminiranju po koncu vojne v Ukrajini. Ukrajinski notranji minister Denis Monastirski je namreč v nagovoru ministre pozval, naj začnejo razmišljati, kako se bo Evropa lotila deaktiviranja min, ki niso eksplodirale.