Golobič je povedal, da je bilo covidno delovišče za njih velik požiralnik kadra, ki ga niso mogli zagotoviti na trgu dela, pač pa so ga bili prisiljeni vzeti z drugih klinik, te pa zaradi tega niso mogle v celoti izvajati svojega programa.

Kljub epidemiji so na največjih po njegovih besedah uspeli realizirati prek 80 odstotkov programa. “Računamo, da bi z umirjanjem epidemije in po obdobju dopustov jeseni lahko stvari organizirali tako, da bi dosegali več kot stoodstotno realizacijo in bi hkrati lahko odpravljali čakalne vrste,” je dejal prvi mož Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana.

Kot je pripomnil, so težave s kadrom delno tudi sistemske, saj so povezane s sistemom plač v javnem sektorju. Med drugim pa so razpisali štipendijsko shemo, povišali zneske štipendij in urne postavke za delo študentov ter delo po podjemnih pogodbah, zato Golobič upa, da bodo sčasoma na trgu našli nekaj novega kadra.

Ob tem je postregel še z dobro novico, da je vladna služba za razvoj in evropsko kohezijsko politiko prav danes potrdila sredstva za energetsko obnovo v vrednosti 50 milijonov evrov, ki vključuje novo notranjo opremo, pa tudi za prezračevanje in klimatizacijo, kar pomeni, da bo letos najverjetneje še zadnje poletje, ko bodo morali njihovi bolniki trpeti zaradi vročine.

Golobič je še dodal, da je ponosen na vse sodelavce, ki so se v času epidemije izkazali. Verjame, da bodo še naprej prakticirali nekatere nove dobre navade, ki so se jih navzeli v tem času. Sicer pa bo s formalnim koncem epidemije konec tudi podlage za nekatere dodatke zaposlenim, tako da bodo ti poslej upravičeni le za tiste, ki bodo neposredno delali s covidnimi bolniki. Za nazaj so bili vsi dodatki izplačani, z izjemo maja in polovico junija.

Sicer pa se s koncem epidemije organizacijsko pri njih veliko ne bo spremenilo. Za zdaj je dilema delno v tem, ali bodo vstopne točke še naprej nadzorovali na isti način kot zdaj, ali pa bo prišlo tu do kakšnega sproščanja. “Zagotovo še ne takoj, saj bodo nekateri ukrepi za preprečevanje okužb z novim koronavirusom še naprej veljali,” je še dejal.

Po besedah infektologinje Tatjane Lejko Zupanc so določene stvari v času epidemije prinesle tudi pozitivne stvari. Ena od teh je bolj spoštljiv odnos do higiene rok tako med zdravstvenim osebjem kot v splošni populaciji.

“Verjetno bomo vsi tudi bolj previdni, ko bo spet sezona respiratornih okužb. Naučili smo se, da dosledna uporaba mask zelo prispeva k njihovemu zmanjševanju. Gotovo pa bo še nekaj časa preteklo, da se bomo popolnoma sprostili, vsaj kar se tiče zaposlenih v UKC,” je dejala.

Kot je poudarila, je osebje v teh mesecih dalo vse od sebe, zdaj pa jim bodo omogočili tudi nekaj prostega časa in dopustov.

Trenutno so pri njih v povprečju bolniki stari med 65 in 75 let, v glavnem gre za necepljene, zelo malo je bilo takih, ki so že bili cepljeni proti covidu-19, kar kaže, da je vsaj začasen odgovor na epidemijo prav cepljenje, čeprav za zdaj še ne vemo, koliko časa bomo zaščiteni.

Na njihovi kliniki še naprej vsaj na papirju ostaja odprt oddelek za zelo nalezljive bolezni, za katerega upa, da ga bodo lahko tudi kadrovsko pokrili. Ta bo tudi v prihodnje ostal kot ena od organizacijskih enot, saj je predviden tudi pozneje v novi zgradbi klinike.