Pred letom dni je bila Slovenija med redkimi državami v Evropi, kjer še niso potrdili novega koronavirusa. Prvi potrjen primer smo dočakali 4. marca, prinesla ga je skupina popotnikov iz Maroka. Kmalu za tem so sledili še drugi vdori virusa v državo, med drugim ga je iz Italije prinesel zdravnik v metliški dom za starejše. Prvi covidni bolnik je umrl 14. marca, bil je oskrbovanec metliškega doma.
Osem dni po prvem primeru okužbe je bila zaradi vse več okužb razglašena epidemija, Slovenija je bila odtlej 60 odstotkov časa v razglašeni epidemiji.
Prvi epidemični val lani spomladi je prebrodila skoraj vzorno, umrlo je skupaj 109 covidnih bolnikov. A je na krilih spomladanskega uspeha jeseni sledil popolnoma obraten scenarij.
Ocenjuje se, da se je v prvem epidemičnem valu okužil približno vsak stoti prebivalec, torej okoli 20.000 ljudi, na vrhuncu prvega vala je bil kužen vsak 300. prebivalec. V jesensko-zimskem valu pa se je po ocenah okužila približno tretjina prebivalstva oz. štirikrat toliko, kot je bilo potrjenih primerov. Ocenjuje se, da je trenutno kužen vsak 50. prebivalec. Doslej je v Sloveniji umrlo več kot 4100 ljudi, ki so se v 28 dneh pred smrtjo okužili z novim koronavirusom. Večinoma je šlo za starejše ljudi, a so med umrlimi tudi mlajši od 40 let, umrla je tudi nosečnica.
Glede na to, da je bilo spomladi okoli novega koronavirusa in covida-19 več vprašanj kot odgovorov – za virus se je vedelo šele dva meseca – se je javno življenje v državi zaprlo že zelo zgodaj. Strah pred novim virusom je očitno prispeval tudi k temu, da so se ljudje v veliki meri držali osnovnih preventivnih ukrepov za preprečevanje širjenja virusa.
Jeseni se je slika obrnila, ljudje so se očitno nekoliko manj držali osnovnih ukrepov, vlada pa se je odločila za zapiranje države tedne po tem, ko so to predlagali epidemiologi. Sledil je močan val epidemije, v tem času je pouk za osnovnošolce več kot tri mesece potekal na daljavo, srednješolci (razen zadnjega letnika) in študentje se še niso vrnili v šole oz. fakultete.
Več mesecev so bile zaprte nenujne trgovine, storitvene dejavnosti, še vedno so zaprti gostinski lokali in restavracije.
Medtem ko je bil pred letom dni zaradi pomanjkanja testov in reagentov omejen dostop do testiranja tudi za ljudi, ki so imeli simptome okužbe, pa se je v jesenskem času to bistveno spremenilo. Doslej je bilo v Sloveniji opravljenih več kot 1,6 milijona testov PCR, ob prihodu zanesljivejših hitrih testov na trg pa je proti koncu lanskega leta steklo tudi množično testiranje prebivalstva, s čimer želijo v največji meri odkriti okužene, ki za svojo okužbo ne vedo, jo pa zato lahko širijo.
Rešitev, da bi se naše življenje vrnilo v kar se da normalne tirnice, strokovnjaki vidijo v vsaj 60 do 70-odstotni precepljenosti prebivalstva. V manj kot letu od pojava novega virusa je bilo registrirano prvo učinkovito cepivo proti covidu-19, do zdaj so bila v EU registrirana tri cepiva, v kratkem se pričakuje registracija četrtega.
A kljub velikim vlaganjem EU v razvoj cepiv, farmacevtska podjetja ne zagotavljajo evropskim državam toliko cepiv, kot je bilo dogovorjeno ali pričakovano. Medtem ko je denimo v Izraelu z enim odmerkom cepiva cepljena že polovica prebivalstva, pa je v Sloveniji po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) vsaj en odmerek prejelo 5,9 odstotka prebivalstva.
Prednost imajo v skladu s strategijo cepljenja starejši, ki so tudi najbolj ogroženi za hujši potek bolezni, zaplete in smrt. Potem ko so precepili vse zainteresirane oskrbovance in zaposlene v domovih za starejše, kjer je covid-19 terjal največji smrtni davek, zdravstvene delavce in večinoma tudi že starejše od 80 let, je število hospitaliziranih covidnih bolnikov ter smrti začelo hitro padati, epidemija se je po več mesecih začela umirjati.
V bolnišnicah se je doslej skupaj zdravilo 13.790 covidnih bolnikov, trenutno jih je nekaj več kot 500, kar omogoča, da nekatere bolnišnice zapirajo covidne oddelke in se bodo lahko v večji meri posvetile bolnikom brez te nalezljive bolezni.
Poleg dolgoročnih posledic prebolelega covida-19 – nekatere so že znane in se kažejo v hujših zdravstvenih težavah, večji pojavnosti krvnih strdkov, dolgi rehabilitaciji, dolgoročnih kognitivnih in duševnih motnjah ter možnih hudih zapletih pri otrocih v obliki vnetja notranjih organov – pa se bo na zdravju prebivalstva zagotovo poznalo tudi dejstvo, da je bilo v času epidemije opravljenih manj zdravstvenih storitev za necovidne bolnike.
Ob težkem letu, ki za nami in je na preizkušnjo postavilo marsikaterega posameznika, družino in celotno družbo, pa je prihodnost negotova. Čeprav se drugi epidemični val še ni iztekel, se tako napoveduje že tretji. Tudi v Sloveniji so prisotne nove, bolj nalezljive različice virusa, proti katerim so določena cepiva manj učinkovita. Pojavnost teh različic raste eksponentno, po nekaterih izračunih pa bi lahko prevladovale že konec prihodnjega meseca.
Tako je ključni cilj novega ministra za zdravje Janeza Poklukarja, ki mu ob strani stoji nova svetovalna skupina strokovnjakov, obvladovanje epidemije covida-19, predvsem z vidika vdora novih različic novega koronavirusa, in hkrati ohranjanje čim bolj odprtega družbenega življenja. Med drugim želijo, da ostanejo odprte šole.
