Vlada je maloprodajne cene električne energije za gospodinjske in male poslovne odjemalce, vključno s tistimi v večstanovanjskih zgradbah, omejila na 0,118 evra na kilovatno uro po višji tarifi, 0,082 evra na kilovatno uro po nižji tarifi ter 0,098 evra na kilovatno uro po enotni tarifi.
“Ti odjemalci so bili doslej med najbolj prizadetimi skupinami odjemalcev,” je na novinarski konferenci po seji vlade povedal Kumer.
Uredba o določitvi cen električne energije je bila danes objavljena v uradnem listu. Določa najvišjo dovoljeno drobnoprodajno ceno električne energije za gospodinjske odjemalce in za male poslovne odjemalce, kot jih določa zakon o oskrbi z električno energijo, in za porabo v skupnih prostorih večstanovanjskih stavb in skupnih prostorih v mešanih večstanovanjsko-poslovnih stavbah.
Uredba bo začela veljati v petek, uporabljati pa se bo začela 1. septembra, razen del, ki določa, da dobavitelji, ki dobavljajo elektriko gospodinjskim in malim poslovnim odjemalcem, odjemu skupne porabe v večstanovanjskih stavbah in odjemu skupne porabe v mešanih večstanovanjsko-poslovnih stavbah, ne smejo prenehati z dobavo tem kategorijam odjemalcev in ne smejo odkloniti sklenitve pogodbe o dobavi z novimi odjemalci iz teh kategorij, ter da odjemalci ne izgubijo pravice do menjave dobavitelja. Ta del se bo začel uporabljati z uveljavitvijo uredbe, torej s petkom.
Najvišja dovoljena cena za električno energijo za negospodinjske odjemalce s priključno močjo do 43 kilovatov bo od 1. septembra za višjo dnevno tarifno postavko znašala 0,138 evra na kilovatno uro, za nižjo dnevno tarifno postavko 0,099 evra na kilovatno uro ter za enotno dnevno tarifno postavko 0,124 evra na kilovatno uro.
Vlada se je za obdobje veljave najvišjih cen odločila tudi ohraniti obstoječo za 50 odstotkov znižano trošarino, znižati stopnjo DDV za elektriko na 9,5 odstotka in s 1. septembrom dodatno znižati prispevek za obnovljive vire energije, tako da bo prav tako prepolovljen. Zaradi tega se bo končni strošek za električno energijo na položnicah znižal pri vseh gospodinjskih in malih poslovnih odjemalcih, ne glede na dobavitelja, je dejal Kumer.
“Gre za ukrep, s katerim neposredno naslavljamo zviševanje cen energije,” je poudaril minister. Prihranek za povprečnega gospodinjskega odjemalca je ocenil na 15 do 30 odstotkov, odvisno od tega, pri kako dragem dobavitelju je. Za odjemalce pri dobaviteljih z najvišjimi cenami lahko vladni ukrep pomeni za skoraj 60 odstotkov nižje stroške, je dejal.
V absolutnih zneskih pa regulacija cen elektrike pomeni za 110 do 334 evrov nižji letni strošek električne energije za povprečnega gospodinjskega odjemalca oz. okoli 1000 evrov na leto, če mu ta energent dobavlja najdražji dobavitelj na trgu. Razlika med najugodnejšim in najdražjim ponudnikom je skoraj dvakratna.
Za povprečnega malega poslovnega odjemalca pa bo regulacija ob upoštevanju trenutnih cen na letni ravni predstavljala prihranek v višini od dveh do 37 odstotkov oz. od 50 do 1760 evrov. Za večstanovanjske stavbe, ki so danes pri največjem dobavitelju, so na ministrstvu prihranek izračunali v višini okoli 36 odstotkov oz. 400 evrov letno.
“Upoštevajoč razmere, ki trenutno vladajo na trgu, regulacija dodatno prinaša preprečitve podražitve v letu 2023,” je še dejal Kumer. Zaradi tega si lahko odjemalci obetajo še dodatne prihranke. “V dobaviteljski verigi smo optimizirali stroške, tako da še vedno lahko prodajajo, čeprav z manjšimi dobički,” pa je odgovoril na vprašanje, kdo bo prevzel razliko v cenah.
Z dnem uveljavitve danes sprejete uredbe uredbe dobavitelji omenjenim kategorijam odjemalcev ne bodo smeli prenehati dobavljati elektrike. Prav tako ne bodo smeli odkloniti sklenitve pogodbe o dobavi z novimi odjemalci teh kategorij, ti pa po drugi strani ne bodo izgubili pravice do menjave dobavitelja.
Kumer je izpostavil, da gre za prvi paket ukrepov na področju električne energije, ki mu bo zagotovo sledil še kakšen. V naslednjih tednih pa namerava vlada nasloviti tudi problem visokih cen zemeljskega plina.
Dodatno so na ministrstvu za infrastrukturo spomnili, da so cene električne energije na borzah že od lanskega oktobra za okoli 400 odstotkov višje od tistih v prvi polovici leta 2021 in tudi od dolgoletnega povprečja. Zaradi potencialnih motenj pri oskrbi z zemeljskim plinom pričakujejo nadaljnjo rast cen zemeljskega plina, čemur sledijo tudi cene električne energije na borzah.
Poleg zaostrovanja razmer na področju oskrbe s plinom so med vzroki za rast tržnih cen elektrike v zadnjih tednih tudi suše po Evropi ter povečana poraba zaradi vročega poletja. Če je cena elektrike za dobavo v prihodnjem letu na nemški borzi na primer še v začetku junija znašala okoli 240 evrov za megavatno uro, je v prvih dneh julija dosegla že skoraj 370 evrov, medtem ko je bila pred letom dni pri 70 evrih. Gre za rekordne vrednosti, za trg terminskih pogodb za elektriko pa po navedbah evropske energetske borze EEX veljajo dolgoročne izredne razmere.
