V odvetniški družbi obrazložitve torkove odločitve tričlanskega senata Sodnega sveta še niso prejeli, po njihovih navedbah pa “nedvomno kaže na to, da vsebina zapisov Klakočar Zupančičeve na zasebnem, zaprtem Facebook profilu ni bila protipravna”. Kaže tudi na to, “da ni šlo za neprimerno in nedostojno izražanje glede trenutne oblasti in posledično tudi ni prišlo do kršitve ugleda sodstva”, so zapisali.
Po oceni odvetniške družbe v zadevi ni mogla biti podana niti sodničina odgovornost za hujše posledice za ugled sodniškega poklica. Obramba je namreč zatrjevala, da se širši krog ljudi z njenimi zapisi ni seznanil zato, ker so bili ti objavljeni na njenem zasebnem in zaprtem Facebook profilu, temveč zato, ker jih je državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Vinko Gorenak javno objavil na svojem blogu in so njegov zapis nato povzeli različni mediji, so zapisali v odvetniški družbi.
Sodnici po navedbah omenjene odvetniške pisarne ni bilo mogoče očitati niti naklepa niti malomarnosti za storitev očitanih ji kršitev, saj da je uresničevala zgolj in samo svojo pravico do svobode izražanja ter še to v povsem zasebni sferi in ne pri izvrševanju svoje funkcije.
Klakočar Zupančičeva je namreč lani na svojem Facebook profilu Janšo označila za diktatorja in dodala, da je virus pri nas dal polet “zafrustriranim osebkom s kriminalno preteklostjo”. Izrazila je tudi upanje, “da bo doba janšizma nekoč samo še bridek spomin”. Njen zapis je nato na svojem blogu objavil Gorenak.
Predsednica Okrajnega sodišča v Ljubljani je nato zoper sodnico vložila pobudo za začetek disciplinskega postopka, odvzela ji je tudi vodenje oddelka za etažno lastnino na sodišču s pojasnilom, da bi bilo zaradi začetih postopkov zoper sodnico oteženo sodelovanje med njima, kar bi vplivalo na učinkovitost dela oddelka.
Primer je presojala tudi Komisija za etiko in integriteto Sodnega sveta, ki po navedbah odvetniške pisarne ni ugotovila kršitev sodniškega kodeksa, je pa sprejela sklep, da se pripravijo smernice za uporabo družbenih omrežij za sodnike.