“Trenutno je največja verjetnost, da se bo bolezen prenesla v Slovenijo z okuženim mesom oz. okuženimi mesnimi izdelki, ki jih z okuženih območij prinesejo potniki, vozniki in turisti (domači in tuji). Veliko tveganje predstavljajo tudi lovci, ki se vračajo z lova iz držav, kjer se je bolezen že pojavila,” so za STA pojasnili na upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Virus afriške prašičje kuge je zelo odporen, zato predstavlja okuženo sveže, zmrznjeno, soljeno ali prekajeno meso ter mesni izdelki, kot so npr. klobase, salame in sušene mesnine, dolgo časa potencialni vir okužbe za domače in divje prašiče.
“Zaradi preprečitve vnosa te in drugih bolezni je tako prepovedano vnašanje mesa in mesnih izdelkov ter mleka iz tretjih držav, držav zunaj EU, in z območij EU, kjer se pojavi bolezen,” so poudarili na upravi in dodali: “Ostanke hrane je vedno treba odvreči v za to namenjene pokrite zabojnike in z njimi ni dovoljeno krmiti živali.”
Uprava je rejcem v državi, približno 45.000 kmetijskim gospodarstvom, poslala informativno gradivo z osnovnimi informacijami o bolezni in preventivnih ukrepih, prevoznikom, potnikom in turistom na avtocestnih počivališčih pa delijo letake z informacijami. Plakate in letake so poslali tudi na bencinske servise na avtocestah in v turistične kampe.
V Gornji Radgoni, ki je v teh dneh v znamenju mednarodnega kmetijsko-živilsko sejma Agra, so posebno pozornost namenili ozaveščanju javnosti pred to nevarno boleznijo. Eden od ukrepov uprave je tudi ta, da prašičev ne bodo vključili na sejemsko razstavo živali, saj se je treba izogniti vsakemu morebitnemu tveganju.
“Za bolezen je značilno, da se hitro širi v populaciji divjih prašičev, najučinkovitejši preventivni ukrep za preprečitev prenosa na domače prašiče pa je, da imetniki živali dosledno izvajajo biovarnostne ukrepe (razkuževalne bariere pred vhodi v hleve, uporaba zaščitne obleke, obutve, umivanje in razkuževanje rok, preprečevanje stika med domačimi in divjimi prašiči, nakup živali iz preverjenih rej itd.),” so poudarili na upravi.
Za afriško prašičjo kugo, ki se na človeka ne prenaša, ni cepiva, pogin med prašiči je lahko 100-odstoten. Bolezen lahko poteka zelo hitro, z nenadnim poginom brez kliničnih znakov, lahko pa se pojavijo klinični znaki, kot so povišana telesna temperatura (40,5 do 42 stopinj Celzija), rdečina po koži (vršički ušes, rep, spodnji deli okončin, deli prsi in trebuha), zmanjšan apetit, apatičnost, cianoza, motnje v koordinaciji, bruhanje, driska (včasih krvava) in izcedek iz oči ter abortusi. Do pogina pride v šestih do 13 dneh.
V EU je bilo letos do 26. avgusta zabeleženih 987 primerov bolezni pri domačih prašičih in 3843 primerov pri divjih. Največ primerov pri domačih prašičih je bilo v Romuniji (755), sledijo Poljska (103), Ukrajina (69) in Litva (47), medtem ko so imeli v Latviji 10 primerov in Italiji tri primere afriške prašičje kuge. Na Madžarskem in Češkem so bolezen zaenkrat zaznali le pri divjih prašičih.
Bolezen so na ravni EU lani odkrili pri 265 domačih prašičih in 3988 divjih prašičih. Uprava za varno hrano kot pristojni nadzorni organ skrbi za spremljanje zdravja živali pri nas, lani so na afriško prašičjo kugo testirali 305 živali, vsi so bili negativni. V Sloveniji je sicer približno 275.000 domačih prašičev.
