V prvem primeru Evropska komisija Slovenijo poziva, naj ukrepa za zagotovitev ustreznega sistema zbiranja in čiščenja komunalne odpadne vode v vseh aglomeracijah z več kot 10.000 prebivalci, kot zahtevajo pravila EU, konkretno direktiva o čiščenju komunalne odpadne vode.

Enajst aglomeracij v Sloveniji – Celje, Domžale, Kamnik, Kočevje, Ljubljana, Loka, Maribor, Postojna, Ptuj, Škofja Loka in Trbovlje – po mnenju komisije krši več določb direktive, ki naj bi zavarovala zdravje in okolje pred škodljivimi vplivi komunalne odpadne vode.

Poleg tega mora Slovenija po navedbah komisije določiti zahteve za kanalizacijske sisteme, izpuste iz čistilnih naprav, industrijsko odpadno vodo ter referenčne metode za spremljanje in ocenjevanje rezultatov.

Komisija je postopek začela februarja 2017, ko je slovenskim organom poslala prvi opomin, imenovan uradni opomin. Ker Slovenija ni ustrezno ukrepala za odpravo neskladnosti, se je komisija danes odločila še za drugi opomin, imenovan obrazloženo mnenje. Slovenija ima zdaj na voljo dva meseca za odpravo neskladnosti, sicer lahko komisija primer predloži Sodišču EU.

Drugi okoljski opomin se nanaša na zaščito morske vode. Slovenija je v skupini devetih držav, ki jih komisija poziva, naj izpolnijo obveznosti poročanja o okoljskem stanju morskih voda na podlagi okvirne direktive o morski strategiji.

Članice unije so se junija 2008 dogovorile, da bodo do 15. oktobra 2018 pregledale in posodobile svojo presojo okoljskega stanja zadevnih voda in vpliva človekovih dejavnosti na okolje ter svojo določitev dobrega okoljskega stanja in svoje okoljske ciljne vrednosti.

Devet članic, med njimi Slovenija, poročil ni predložilo v zahtevanem roku, zato se je komisija odločila, da začne postopke za ugotavljanje kršitev in jim pošlje prvi opomin. Zdaj imajo na voljo dva meseca za odgovor, sicer se komisija lahko odloči, da jim pošlje drugi opomin oziroma obrazloženo mnenje.

Omenjena opomina sta del mesečnega svežnja odločitev o postopkih zaradi kršenja evropske zakonodaje. Postopek zaradi kršenja evropske zakonodaje se začne z uradnim opominom oziroma prvim opominom, na katerega mora država običajno odgovoriti v dveh mesecih. Če odgovor ni zadovoljiv, sledi drugi opomin oziroma obrazloženo mnenje, na katerega mora država običajno spet odgovoriti v dveh mesecih. Če niti drugi opomin ne zaleže, lahko komisija zadevo predloži Sodišču EU.

Komisija lahko proti članici ukrepa, ker zakonodaje ni ustrezno prenesla v svoj pravni okvir ali ker je ne izvaja. V prvem primeru lahko že prvi prvi napotitvi na sodišče zahteva denarno kazen. Pri kršitvah zaradi izvajanja zakonodaje zahteva denarno kazen običajno pri drugi napotitvi na sodišče. Če članica sodbe ne uresniči, namreč sledi drugi krog postopka.