Komisija se je odločila Sloveniji, Madžarski in Poljski poslati drugi opomin ali obrazloženo mnenje, ker je niso obvestile o ukrepih, ki so jih sprejele za izvajanje veljavnih standardov EU o pogojih za mednarodno zaščito državljanov tretjih držav.
Direktiva, sprejeta decembra 2011, določa skupne standarde EU za opredeljevanje državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva, ki potrebujejo mednarodno zaščito.
Poleg tega zagotavlja minimalno raven ugodnosti in pravic v vseh državah EU, s čimer odvrača od sekundarnih gibanj med državami EU in izbiranja najugodnejše azilne ureditve.
Države članice bi morale skupne standarde uvesti do 21. decembra 2013. Slovenija ni v celoti prenesla vseh določb direktive, zato ji je komisija januarja 2014 poslala prvi opomin, danes pa nadaljuje postopek in ji pošilja drugi opomin.
Slovenija ima zdaj na voljo dva meseca, da komisijo obvesti o ustreznih ukrepih za zagotovitev celovitega izvajanja direktive, sicer lahko ta zadevo predloži Sodišču EU.
Poleg tega se je komisija danes odločila začeti postopek proti Sloveniji, ker ni zagotovila enakega obravnavanja delavcev iz tretjih držav, kot je določeno v direktivi o enotnem dovoljenju.
Direktiva olajšuje zakonite migracije, saj uvaja poenostavljene postopke in skupen niz pravic za delavce iz tretjih držav, tako da imajo ti podobne ugodnosti kot državljani EU, ko gre delovne pogoje, pokojnine, socialno varnost in dostop do javnih storitev.
Slovenska zakonodaja nepravilno izvaja določbe o pravici do enakega obravnavanja v zvezi z družinskimi prejemki, saj določa, da morajo imeti imetniki enotnega dovoljenja za dostop do teh prejemkov stalno prebivališče v Sloveniji. Taka zahteva se za slovenske državljane ne uporablja.
Pri izvozu pokojninskih pravic Slovenija dovoljuje izplačilo pokojnin svojim državljanom, ki živijo v tujini, delavcem iz tretjih držav pa to pravico omejuje, še izpostavljajo v komisiji.
Slovenija ima zdaj na voljo dva meseca za odgovor. Če njen odziv ne bo ustrezen, se lahko komisija odloči, da ji pošlje drugi opomin, ki se v bruseljski latovščini imenuje obrazloženo mnenje. Če še ta ne zaleže, pa lahko komisija članico napoti na Sodišče EU.
