Michelov predlog, ki je nastal na podlagi pogovorov z voditelji sedemindvajseterice, je naslednik predloga prejšnjega finskega predsedstva EU z začetka lanskega decembra, s katerim ni bil zadovoljen nihče; ne države, ki so neto plačnice, ne države prejemnice iz t. i. kohezijskega bloka.
V proračunskih pogajanjih se vselej bije bitka med neto plačnicami, ki želijo čim manjši obseg proračuna, in neto prejemnicami, ki nasprotujejo zmanjševanju kohezijskih sredstev. A tokrat so stališča bolj vsaksebi kot kdajkoli prej.
Pogajanja otežuje tudi vpliv brexita, saj je unijo zapustilo Združeno kraljestvo, ki je bilo eden največjih neto plačnikov, EU pa želi okrepiti tudi financiranje novih izzivov, kot so podnebne spremembe, digitalizacija, varnost in raziskave. Zato je praktično neizogibno zmanjšanje obsega financiranja dveh glavnih stebrov proračuna EU – kohezijske politike in skupne kmetijske politike.
Celoten finančni okvir bi v skladu s finskim predlogom znašal 1087 milijard evrov oziroma 1,07 odstotka bruto nacionalnega dohodka (BND) 27 članic EU, torej brez Združenega kraljestva.
Neuradno po poročanju več tujih tiskovnih agencij Michel predlaga skupni obseg proračuna v višini skoraj 1095 milijard evrov ali 1,074 odstotka BND. To je tako precej manj od prvotnega predloga Evropske komisije, ki je sredi leta 2018 predvidela skupni obseg v višini 1,11 odstotka BND EU, kar bi bilo približno na ravni trenutnega obsega proračuna unije in v nominalnem znesku pomeni 1135 milijard evrov.
Še bolj je to oddaljeno od prvotnih pričakovanj Evropskega parlamenta, ki si je želel obseg v višini 1,3 odstotka BND EU, ta teden pa je opozoril, da bo na koncu svoje soglasje dal samo ambicioznemu večletnemu proračunu, ki odgovarja na izzive pred Evropo.
Je pa to vseeno več od želja neto plačnic v proračun povezave, med katerimi so Nemčija, Avstrija, Nizozemska, Švedska, Danska in Finska. Te želijo obseg proračuna oklestiti na okoli en odstotek BND EU, kar bi bilo približno 100 milijard evrov manj od predlogov komisije. Obenem pa želijo ohraniti tudi vse obstoječe rabate oz. popuste. Pojavljajo se opozorila, da taki predlogi dejansko pomenijo manj Evrope oz. resen poseg v sposobnost delovanja in ukrepanja EU.
Finska je v svojem predlogu glede na prvotne številke Evropske komisije predlagala še dodatne reze na področju kohezije, Slovenija pa je bila po tem predlogu pri tem po navedbah pristojnih celo med največjimi osmoljenkami, saj je bil predviden padec kohezijskih sredstev zanjo zelo občuten.
A Michel po neuradnih informacijah tudi pri koheziji ne odstopa od finskega predloga. Po stalnih cenah za kohezijsko politiko predlaga 323,2 milijarde evrov, kar je skoraj natančno toliko kot je predlagalo finsko predsedstvo in 12 odstotkov manj sredstev, kot jih je bilo temu namenjenih v iztekajočem se večletnem finančnem okviru 2014-2020 ob neupoštevanju Združenega kraljestva. Komisija je maja 2018 predlagala okoli 10-odstotno znižanje kohezijskih sredstev, ki bi dosegla približno 331 milijard evrov.
Za skupno kmetijsko politiko pa Michel neuradno predlaga obseg v višini 329,3 milijarde evrov, medtem ko je v tekočem večletnem obdobju ta pri 382,5 milijarde evrov. Finski predlog je predvideval nekoliko več, okoli 334 milijard evrov. To je bilo zaradi dviga sredstev za razvoj podeželja tudi več od predloga Evropske komisije, ki je predlagala 324 milijard evrov.
To je slika za celotno EU. Za natančno sliko o finančnih učinkih Michelovega predloga za posamezne članice bodo sicer potrebni izračuni pristojnih po nacionalnih prestolnicah, ki naj bi jih ti izvedli v prihodnjih dneh.
Pričakovati je, da bo nekaj več že znano do ponedeljkovega zasedanja sveta EU za splošne zadeve, v katerem sedijo ministri, pristojni za zadeve EU. Na ponedeljkovi seji bodo opravili prvo razpravo o njem in pripravili izredno proračunsko zasedanje voditeljev držav in vlad EU, ki bo v četrtek in se ga bo udeležil tudi premier, ki opravlja tekoče posle, Marjan Šarec.
Za Slovenijo je prva prioriteta – ob zavedanju, da je zaradi višje ravni razvoja in splošnega položaja v EU določen upad neizogiben – v pogajanjih doseči čim manjše krčenje kohezijskih sredstev in obenem čim boljši položaj za Zahodno Slovenijo, katere razvitost že presega povprečje EU. Ob tem pa želi doseči tudi najboljši možni izplen pri sredstvih za razvoj podeželja, ki predstavljajo t. i. drugi steber skupne kmetijske politike.
V javnost je sicer prišlo še nekaj neuradnih informacij. Tako naj bi Michel predlagal dva nova finančna vira EU, to je dajatev na nereciklirano plastiko in okrepljeno evropsko shemo trgovanja z izpusti toplogrednih plinov. Njun skupni letni učinek naj bi bil med 14 in 15 milijardami evrov.
Obenem pa naj bi bilo predvideno postopno zniževanje prispevkov Nemčije, Danske, Nizozemske, Avstrije in Švedske, izpad pa naj bi nadomestili z večjim angažmajem Evropske investicijske banke, ki so jo članice po odhodu Združenega kraljestva iz EU že ustrezno dokapitalizirale.
