Slovenjgraški župan, ki je pred nastopom sedanjega mandata občino že vodil dve leti, tako da je trenutno skupno na čelu največje koroške občine štiri leta, med dosežki ob polovici tega mandata izpostavlja naložbe na področju vzgoje in izobraževanja.
Občina je v javno-zasebnem partnerstvu že zgradila 12 oddelkov vrtca, in sicer vrtec v Šmartnem pri Slovenj Gradcu z osmimi oddelki in vrtec na Legnu s štirimi. Vrtec s štirimi oddelki v Podgorju pa bo vrata predvidoma odprl novembra. “Menim, da je to lep uspeh, več, kot smo načrtovali. Vrtci so zdaj sodobni in za nekaj desetletij rešujejo problem predšolske vzgoje,” je župan dejal v pogovoru za STA.
Kot bistvo svojega županskega programa Čas izpostavlja dvig kvalitete bivanja na podeželju in v mestu. Zavzema se za celovit razvoj občine in enakomerno porazdelitev sredstev občinskega proračuna. “Bolj ali manj gre po načrtih, a s počasnejšo dinamiko, kot sem si predstavljal na začetku mandata,” je dejal.
Razlog je po njegovem mnenju predvsem to, da se črpanje denarja za lokalne skupnosti iz evropskih skladov v novi finančni perspektivi še ni začelo. Kljub temu občina po njegovi oceni v “neki zmerni dinamiki” izvaja potrebne naložbe v komunalno in cestno infrastrukturo na podeželju.
Minuli dve leti so slovenjgraško občinsko upravo zaposlovale tudi priprave projektov, s katerimi bo občina kandidirala za sredstva iz mehanizma celostne teritorialne naložbe. Projekti so vključeni v Trajnostno urbano strategijo, ki jo je občina že sprejela. Zdaj pripravlja izvedbeni načrt, začetek izvajanja projektov pa načrtuje prihodnje leto.
Med drugim v Slovenj Gradcu v tem okviru načrtujejo sanacijo degradiranega območja Nove opreme, izgradnjo novega bloka z neprofitnimi stanovanji ter ureditev novih javnih površin. Slovenj Gradec je upravičen do okoli desetih milijonov evrov, skupaj s prispevkom občine pa so naložbe ocenjene na okoli 16 milijonov evrov.
Ena od točk, kjer se županov predvolilni program ne uresničuje tako, kot si ga je zastavil, pa je turistično letovišče na območju, kjer je prejšnji župan Matjaž Zanoškar načrtoval izgradnjo term. Razlogov za to je po Časovih besedah več. Kot pojasnjuje, je pridobivanje investitorjev v turistične programe zelo zahtevno, posebej v okolju, ki nima naravnih privlačnosti za množični turizem. Sama termalna voda ni dovolj, tudi če bi je bilo na voljo v zadostnih količinah. Term je namreč na trgu kar nekaj za nakup, za investitorje, tako da je izgradnja novih term vprašljiva že zaradi tega, meni župan.
“Razmišljali smo torej o novem konceptu, ga tudi zgradili, postavili idejne zasnove. Na podlagi tega bi rad, da izdelamo podrobni prostorski načrt za to območje. Ovira za pristop k podrobnemu prostorskemu načrtu, ki bo po posameznih vsebinskih sklopih razdelil območje, namenjeno turističnemu razvoju, pa je zdaj postopek kartiranja sibirske perunike,” je pojasnil župan.
Občina sicer razmišlja v smeri, da bi sama uredila določeno infrastrukturo, morda tudi nekaj kopalnih površin, za ostalo pa bi morala pridobiti zasebne investitorje. “Realno ocenjujem, da hiter zasuk, hiter razvoj tega območja ne bo mogoč,” je dejal župan. V prihodnjih dveh letih torej težko, je dodal.
Glede najbolj pereče aktualne problematike, to je letošnjih odmer nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč (NUSZ), ki so zaradi povišanja v nekaterih primerih sprožile tudi val zbiranja podpisov, pa župan meni, da bi določeno nezadovoljstvo v vsakem primeru bilo na terenu, četudi bi šlo za neznatne podražitve. Se pa strinja s kritiko, da je bil projekt komunikacijsko slabo pripravljen. Napovedal je, da bo predlagal nekatere spremembe odloka.
