Približevanje hmeljišč strnjenim naseljem na območju Mestne občine Slovenj Gradec del občanov že nekaj časa razburja. Zaradi bojazni pred morebitnimi negativnimi vplivi škropljenja hmelja na ljudi in okolje se je oblikovala Civilna iniciativa za varovanje okolja in zdravja, ki nasprotuje približevanju hmeljišč strnjenim naseljem. Občina je zaradi dogajanja lani aktivno pristopila k iskanju rešitev za sobivanje vseh uporabnikov prostora, med drugim je zagotovila sredstva za monitoringe in pristopila k spremembi nekaterih občinskih predpisov.
Hmeljišča so med drugim postavljena v neposredni okolici Osnovne šole (OŠ) Šmartno pri Slovenj Gradcu. Šola je lani enkrat dobila obvestilo o napovedanem škropljenju, je za STA povedal ravnatelj šole Jamnikar, ki je pred dnevi na ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport naslovil pismo. V njem je opisal, da so v začetku letošnjega leta okoliški kmetje začeli intenzivno postavljati hmeljišča, ki so v neposredni bližini šolskega objekta in igrišč. Najbližje hmeljišče je od šolskega igrišča oddaljeno 17 metrov.
Zaposlenim na šoli in krajanom se ob tem postavlja vprašanje, “ali ni oblika intenzivnega kmetovanja z uporabo fitofarmacevtskih sredstev preveč agresivna za okolje, kjer biva in se izobražuje večja populacija otrok”, je zapisal ravnatelj, ki je ministrstvo v pismu med drugim vprašal, katere ukrepe naj uporabi ob prejetju obvestila o škropljenju hmelja in kako naj nadomesti morebiti odpadle aktivnosti, ki jih šola izvaja na prostem.
Če odgovor šolskega ministrstva ne bo zadovoljiv, se bo Jamnikar, kot je pojasnil za STA, obrnil na Nacionalni inštitut za javno zdravje.
V prizadevanjih za ureditev sobivanja hmeljarjev in drugih občanov je sicer slovenjgraška občina lani namenila sredstva za analize vzorcev vrtnin, hmelja in tal, zaradi različnih vzrokov pa ni bil izveden monitoring zraka. Sredstva za monitoringe so predvidena tudi v letošnjem proračunu. Kot so za STA pojasnili na občini, je za zdaj predvidenih 20.000 evrov. “Vrste in izvedbe monitoringa bomo uskladili z dogovori med hmeljarji, civilno iniciativo in strokovnimi službami občine,” je pojasnil Marijan Klemenc, ki je bil na občini nedavno imenovan za koordinatorja za področje trajnih nasadov.
Hkrati je občina tudi zaradi problematike hmeljišč v postopku spreminjanja občinskega prostorskega načrta, med drugim tudi določitve območij širjenja strnjenih naselij. Občina napoveduje še dopolnitev odloka splošnem redu v občini, ki vsebuje člen o varovanju zdravja, prav tako na občini pripravljajo odlok o načrtu za kakovost zraka v občini. Kot je še pojasnil Klemenc, namerava občina v začetku aprila sklicati tudi nov sestanek s hmeljarji.
Zadnjega sestanka na povabilo občine se je sicer udeležil samo en hmeljar, pred tem pa so hmeljarji v skupnem odgovoru občini, ki so ga v vednost poslali tudi medijem, izrazili razočaranje zaradi nadaljnjega nasprotovanja okolice njihovi kmetijski dejavnosti, kljub temu da doslej vsi nadzori inšpekcij niso odkrili kršitev predpisov in da lani opravljene analize vrtnin niso zaznale ostankov pesticidov, ki bi bili povezani s škropljenjem hmelja.
Ob tem so hmeljarji poudarili, da svojo dejavnost izvajajo v skladu z zakoni in da od občine pričakujejo enakopravno obravnavo vseh. “Kmetje hmeljarji želimo najmanj enako obravnavo, kot jo uživajo industrijske dejavnosti, umeščene ob centru mesta, razne obrti, kot je predelava plastike v vaških jedrih v bližini šol in vrtcev, motorni promet, kurišča in drugi povzročitelji emisij v okolje. Ko boste izdelali kataster onesnaževalcev in ovrednotili negativne vplive posameznih dejavnosti, boste ugotovili, da si s kmetijstvom ni potrebno delati skrbi,” so med drugim v pismu občini zapisali hmeljarji.
