Roterjeva je za STA povedala, da svetovalni odbor pri Svetu Evrope nadzoruje uresničevanje okvirne konvencije SE za varstvo narodnih manjšin, ki je bila sprejeta leta 1995, v veljavo pa je stopila 1998. Slovenija je bila med prvimi podpisnicami okvirne konvencije, od leta 1998 pa je svetovalni odbor za našo državo pripravil tri mnenja.

Odbor sestavlja 18 neodvisnih strokovnjakov, ki ne zastopajo držav, iz katerih prihajajo, ampak zastopajo konvencijo. Odbor spremlja, kako države pogodbenice uresničujejo njeno izvajanje in zagotavljajo pravice manjšinam, je povedala novoizvoljena predsednica. Odbor za spremljanje posameznih držav oblikuje delovne skupine, na plenarnih srečanjih pa se sestane trikrat letno.

Država ob pristopu h konvenciji odda začetno poročilo o uresničevanju konvencije, nato pa na vsakih pet let. Odbor poročilo pregleda, sledi obisk v državi pogodbenici, kjer se srečajo z različnimi manjšinami, neodvisnimi strokovnjaki, pa tudi predstavniki vlade, in pripravi mnenja. Nato Odbor ministrov Sveta Evrope sprejme resolucijo.

V tem mandatu želi odbor po besedah Roterjeve posebno pozornost nameniti ponovnim srečanjem z državami. “Pri večini držav smo namreč v četrtem krogu spremljanja uresničevanja konvencije, kar pomeni, da včasih celo v štirih krogih ugotavljamo iste težave ali pa nepripravljenost reševati, odpravljati neke probleme, ki preprečujejo dostop do manjšinskih pravic pripadnikom manjšin ali ki preprečujejo ukrepe za integracijo družb,” je pojasnila Roterjeva.

Odbor bo po njenih besedah v prihodnje posebno pozornost namenjal organizaciji posebnih dogodkov, na katerih se bodo v petletnem obdobju med oddajo dveh poročil posamezne države s predstavniki vlade, manjšin in nevladnih organizacij pogovarjali o tem, kako je mogoče priporočila svetovanega odbora uresničiti v praksi.

“Pogosto ugotavljamo, da države na nek način niso sposobne, včasih ne želijo, včasih ne zmorejo uresničevati priporočila na tak način, da bi imeli posamezni pripadniki manjšin dostop do svojih pravic. Da bi lahko uresničevali pravico do rabe jezika, do uporabe svojih imen, do rabe jezika v komunikaciji z lokalnimi oblastmi, do političnih pravic v smislu učinkovite participacije manjšin,” je pojasnila Roterjeva.

Na tokratnem plenarnem zasedanju so sprejeli tri mnenja, in sicer o Norveški, Avstriji in Malti. Mnenja so zaenkrat zaupne narave, z njimi seznanijo najprej države pogodbenice, najkasneje po štirih mesecih pa ta mnenja tudi javno objavijo, je še povedala.