Kot je sporočil urednik evropske izdaje priljubljenega političnega biltena Politico Matthew Kaminski gre za “seznam ljudi, na katere je treba biti pozoren v prihodnjem letu”. “Tudi leto 2018 bo verjetno podobno kot to, ki se izteka, polno drame in presenečenj v politiki,” je napovedal.
Časnik je iz 28 evropskih držav izbral po eno osebnost in jih tudi razvrstil po pomembnosti. Za prvo osebnost leta je Politico letos izbral vodjo nemških liberalcev (FDP) Christian Lindnerja, medtem ko so slovensko preiskovalno novinarko Delićevo, ki je kot članica mednarodnega konzorcija preiskovalnih novinarjev sodelovala pri preiskovanju t.i. panamskih in rajskih dokumentov ter s tem pri razkrivanju tistih, ki svoje premoženje skrivajo v davčnih oazah, uvrstili na šesto mesto.
Politico je slovensko novinarko časnika Delo označil za “vodilno preiskovalko”, nagradili pa so jo predvsem zaradi njene vloge pri razkrivanju podatkov o tem, kam gre denar Evropskega parlamenta.
Delićeva je v prvem odzivu za STA uvrstitev na seznam in še zlasti na tako visoko mesto označila za veliko priznanje, v prvi vrsti omenjenemu projektu “Evroposlanci”. To je po njenih besedah sporočilo, “da je področje netransparentne porabe javnega denarja pomembno, saj ne gre le za sredstva davkoplačevalcev, ampak tudi za edine izvoljene predstavnike državljanov EU”.
Med bolj vidnimi in znanimi je Politico na seznam uvrstil še premierja Nizozemske Marka Rutteja in Portugalske Antonia Costo, zagovornika brexita in britanskega kmetijskega ministra Michaela Goveja, belgijskega vodjo evropskih liberalcev Guya Verhofstadta, podpredsednika Evropske komisije iz Finske Jyrkija Katainena in tiskovno predstavnico Evropske komisije Mino Andreevo iz Bolgarije.
Na seznamu je tudi francoska ministrica za delo Muriel Penicaud, ki je z uspešno reformo na trgu dela “premagala” francoske sindikate, predsednica italijanske poslanske zbornice Laura Boldrini, borka za pravice žensk in proti sovražnemu govoru, in švicarska borka proti populizmu Flavia Kleiner.
Izbrani so bili še avstrijski novinar Armin Wolf, luksemburški minister Etienne Schneider, up turške opozicije Meral Aksener, ruska oporečnica Galina Timčenko, poljski pravosodni minister Zbigniew Ziobro, irski minister za zdravje Simon Harris, španska bančnica Ana Botin, češka borka proti dvojni kakovosti hrane v EU Olga Sehnalova, madžarski medijski mogotec Lajos Simicska, grški finančni minister Euklid Cakalotos, beloruski “temni tehnološki prerok” Evgenij Morozov, libijski voditelj Halif Haftar, estonski “James Bond” Eerik-Niiles Kross, kritik švedske imigracijske politike Tino Sanandaji, danski zagovornik lokalno pridelane hrane Rene Redzepi, litovska dirigentka Mirga Gražinyte-Tyla in ciprski okoljevarstvenik Litos Papastilianu.
Lani je bil “zmagovalec” na seznamu londonski župan Sadiq Khan, leta 2016 pa “nosilec politike populizma”, madžarski premier Viktor Orban.
Na tem seznamu je bila lani tudi letos ubita malteška preiskovalna novinarka Daphne Caruana Galizia, znana kritičarka malteškega premierja Josepha Muscata. Ubita je bila 16. oktobra v eksploziji avtomobila, s katerim se je ravno odpeljala od doma. Njena smrt je dodobra pretresla malteško politiko, s stanjem malteške pravne države pa se ukvarja tudi Evropski parlament.
