Slovenke ob majniški deklaraciji med prvo svetovno vojno organizirale eno največjih mirovnih gibanj

Slovenke ob majniški deklaraciji med prvo svetovno vojno organizirale eno največjih mirovnih gibanj

Slovenke so med prvo svetovno vojno sprožile veliko mirovno gibanje in leta 1917 zbirale podpise v podporo majniški deklaraciji in zahtevam slovenskih poslancev na Dunaju. Zbrale so okoli 200.000 podpisov, ob tem, da je takrat v slovenskih deželah živelo okoli 1,5 milijona prebivalcev.

Že prvi dan so ženske zbrale podpise več kot 10.600 žensk.

Podpisi v podporo majniški deklaraciji so prerasli v množično gibanje, ki je imelo za svoj znak bršljanov list. V deklaracijskem gibanju so imele vodilno vlogo Franja Tavčar, Cilka Krek, Minka Govekar in številne druge. Ob zbiranju podpisov so ženske tudi prodajale deklaracijski znak, bršljanov list. Zbrana denarna sredstva so namenile podpori oslepelim vojakom, je navedeno v katalogu ob razstavi Slovenke v dobi moderne.

Pri zbiranju podpisov se Slovenke niso le zbirale podpisov, ampak so si prizadevale tudi za amnestijo političnih zapornikov in internirancev.

Praktično je še danes na obrobju kolektivne zavesti, da je bilo to eno največjih mirovnih gibanj, ki so ga organizirale ženske in izkoristile so vse svoje organizacijske, politične in dobrodelne izkušnje in med vojno uspešno nadgradile mrežo svojih predvojnih društev ter sprožile deklaracijsko gibanje, ki je še danes po količini zbranih podpisov za slovenski prostor nekaj zavidljivega in pomembnega, je za STA ocenil muzejski svetovalec in vodja kustosov v Muzeju novejše zgodovine Marko Štepec.

Scroll to top
Skip to content