Na današnji seji odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino sta Marko Snoj z Inštituta za slovenski jezik Fran Ramovš in Manca Erzetič z Inštituta Nove revije izpostavila, da se morajo javni izobraževalni programi, financirani iz proračuna, izvajati v slovenskem oz. domačem jeziku. Zavzela sta se za umik prvega člena predloga, ki je pod drugačnimi pogoji kot doslej predvideval uvajanje tujih učnih jezikov oziroma angleščine. Po njunem mnenju bi namreč ta člen med drugim kršil jezikovno resolucijo.
V razpravi je tudi poslanec SDS Vinko Gorenak poudaril, da se v Sloveniji govori slovensko. “Država je dolžna tudi v primeru tujih gostujočih profesorjev ne glede na znanje študentov zagotoviti prevajanje,” je bil jasen. Da je treba stremeti k prevajanju, se je strinjal tudi Dragan Matič (SMC).
Rektor novogoriške univerze Danilo Zavrtanik se ni želel spuščati v razpravo o smiselnosti uporabe tujih jezikov na univerzah. Je pa izrazil prepričanje, da bodo morale generacije, ki se rojevajo, znati vsaj tri oz. pet jezikov in eden izmed teh je slovenščina.
Rektor ljubljanske univerze Ivan Svetlik pa je opozoril, da se po nepotrebnem izhaja iz predpostavke, da se na univerzah ne uči slovensko. “Poslanstvo univerze je odpiranje v svet,” je poudaril in dodal, da je to uresničljivo tudi s tujim in ne le slovenskim jezikom. Opozoril je, da Slovenijo zapušča vedno več srednješolcev, ki se po zaključeni šoli odpravijo v tujino. Zapiranje v resnici škodi širjenju slovenščine in slovenske kulture, je prepričan.
A javne razprave in izpostavljene dileme o predlaganem členu novele so prepričale tudi vlado in koalicijo, ki sta presodili, da pri tem členu ne bosta vztrajali in da bosta z dopolnilom predlagali njegovo črtanje. Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič je na vprašanje o razlogih poslancu Tomažu Liscu (SDS) pojasnila, da je to zato, da se strokovna javnost poenoti.
Poslanka in predsednica NSi Ljudmila Novak pa se je na seji vprašala, ali je financiranje v visokem šolstvu ustrezno urejeno.
V zvezi s proračunskim financiranjem študijske dejavnosti, za katerega je predvideno, da se do leta 2031 poveča s sedanjih 0,65 odstotka BDP na en odstotek BDP, je ministrica povedala, da gre za uskladitev z ministrstvom za finance glede javnofinančnega ravnotežja in sprejetega fiskalnega pravila.
Financiranje v višini enega odstotka BDP je za ZL po navedbah poslanca Mihe Kordiša popolnoma nesprejemljivo. Visoko šolstvo se po njegovem mnenju obravnava kot talec kapitala in neoliberalizma. Če želimo dvigniti kakovost visokega šolstva, moramo povečati financiranje, je dejal. Sam v noveli med drugim pogreša definicijo javne službe ter jasno razmejitev med javnim in zasebnim.
Poslanec SMC Saša Tabaković je ob tem opozoril, da novela vzpostavlja predvidljiv in stabilen model financiranja. Odpravlja pa tudi nekaj drugih anomalij. Tudi uvajanje institucionalne akreditacije je po njegovi oceni vsekakor potrebno.
Za študente in predsednika Študentske organizacije Slovenija Klemna Balanča pa sta najpomembnejša dostopnost in kakovost študija. Zato si želijo, da bi novelo DZ sprejel čim prej, četudi brez omenjene spremembe glede učnega jezika, in da se čim prej lotijo sistemskega zakona.
S tem so se strinjali tudi drugi člani odbora DZ, saj so na koncu na predlog SD sprejeli sklep, s katerim so ministrstvo zavezali, naj v roku šestih mesecev od uveljavitve te novele pripravi sistemski zakon, ki bo opredeljeval javno službo, vnovič morda tudi določbe o učnem jeziku in podobno.
