Piranski zaliv in spori okoli njega so klasičen primer prodajanja nacionalistične megle, zaradi katere naj bi se naroda ukvarjala z neobstoječimi nacionalnimi vprašanji, ne pa z žgočimi problemi gospodarske in socialne politike, so zapisali v skupni izjavi, ki so jo tudi prebrali v treh jezikih istrskega polotoka – hrvaščini, slovenščini in italijanščini.

Pri Piranskem zalivu gre po njihovem prepričanju za območje, kjer večina ljudi z obeh strani meje še nikoli ni bila in jih tudi ne zanima, kje meja pravzaprav poteka. “Kje bo tekla meja v praksi, nima posebnega pomena. Slovenske in hrvaške ladje so tudi doslej prosto plule, ribiči so prosto ribarili, obe državi pa sta tako ali tako članici EU,” so dodali.

Po njihovem prepričanju manija militarizacije, rožljanje z orožjem in klicanje k vojni niso v interesu ne enega ne drugega naroda, temveč v interesu hujskačev, ki jim gre za ohranitev statusa quo in socialne neenakosti. Pri tem so opozorili na pereče probleme revščine in socialne izključenosti različnih skupin v obeh državah.

“Na drugi strani ‘meje’, tako kot na tej strani ‘meje’, so ribiči, delavke in delavci, navadni ljudje, naši sestre in bratje, ki si želijo isto – dostojno živeti v miru in od svojega dela,” so izpostavili v obeh strankah. Po njihovem mnenju bi z morjem lahko skupaj upravljali v skrbi za dobrobit lokalnega prebivalstva in ne fiktivnih nacionalnih interesov.

“Prepričani smo, da se bosta naša naroda znala zoperstaviti nacionalistom z obeh strani, raznim Tromblonom, Tomašićkam, Janšem in Jorasomm, in da bosta prepoznala dimno bombo, ki jo politiki z obeh strani mečejo na polje politično-ekonomskih procesov in jih prevajajo v nacionalistične spore,” so še navedli v izjavi.

Aktivisti, pretežno so bili to Hrvati, so razvili tudi številne transparente z gesli, kot “za Istro in svet brez meja” ter “Piranski zaliv ni hrvaški, ni slovenski, ampak skupen”.

“Glavno sporočilo tega shoda je protest proti razpihovanju nacionalizma in nacionalističnega diskurza tako na tej strani meje kot na tisti strani meje,” je ob robu shoda pojasnil član Levice Grega Ciglar. Član Delavske fronte Željko Marković rešitev spora o meji vidi v tem, da bi se strani usedli za skupno mizo, o usodi Piranskega zaliva pa bi morali odločati ljudi, ki na tem območju živijo.