“Ne gre le za to, da nekoga po cepljenju boli roka, da ima morda oteklino. Cepivo mora biti varno tudi po šestih mesecih ali enem letu. In kar se tega tiče, so ruski podatki trenutno na zelo ne varni strani,” je na današnji vladni novinarski konferenci poudarila Logarjeva z infekcijske klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.
Tudi Borut Štrukelj z ljubljanske fakultete za farmacijo je za Televizijo Slovenija dejal, da je rusko cepivo po mnenju raziskovalcev prišlo prehitro. Cepila se je sicer Putinova hčerka, ki da je po drugem odmerku dobila povišano temperaturo, kar kaže na to, da cepivo deluje, poročajo tudi o osipih na koži, varnost pa je vprašljiva.
Logarjeva je sicer med drugim spomnila, da so v fazi preizkušanja različni pripravki cepiva, da pa na trg dejansko pride približno šest odstotkov tistih pripravkov cepiv, ki začnejo klinične raziskave. “Če imamo trenutno deset dobrih kandidatov, to pomeni, da morda eden ali pa nobeden od teh ne bo prišel do faze, ko bi ga lahko učinkovito in varno začeli uporabljati,” je pojasnila.
Slovenija sicer še ni odločala, koliko odmerkov cepiva bo nabavila v prvi fazi. Kot je na novinarski konferenci pojasnil vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin, bo o teh številkah realno govoriti takrat, ko bo cepivo preverjeno in na voljo. Slovenija bo zdravilo oz. cepivo nabavljala v kontingentu skupaj z EU. Spomnil pa je, da bo količina cepiva, ki ga bo treba nabaviti, odvisna tudi od ravnanja prebivalstva. “Če bomo imeli veliko razširjenost virusa, bomo cepiva potrebovali več. Če pa bomo s preventivnimi ukrepi dovolj uspešni, bo v začetni fazi potrebnih manj odmerkov in se bo vlada morda tudi odločila, da lahko počakamo na bolj zanesljivo cepivo in zdravilo,” je pojasnil.
Medtem se je sicer za prvo fazo omenjalo 200.000 odmerkov cepiva. Vsaj toliko odmerkov bi namreč, kot je pojasnila Logarjeva, Slovenija potrebovala za zaščito najbolj ranljivih skupin, to so starostniki, osebe s pridruženimi kroničnimi boleznimi ali imunskimi pomanjkljivostmi, ter za zaščito tistih, ki so pomembni za delovanje države. “Na začetku bo število odmerkov cepiva seveda omejeno, tako da se bomo morali prilagajati temu, kaj bo na tržišču in se odločati, kje bodo prioritete,” je dejala infektologinja.
Da bi dosegli čredno imunost, s čimer bi bilo onemogočeno širjenje virusa, bi bilo treba cepiti 90 odstotkov populacije. Če bi se cepilo med 60 in 90 odstotkov prebivalstva, pa se lahko po njenih besedah pojavljajo posamezni primeri, tudi manjše epidemije, ne bi pa bila prizadeta celotna država.
Tudi glede novih zdravil proti virusu za zdaj v razvoju še ni pravega napredka in je po besedah Logarjeve za bolnike z novim koronavirusom še vedno na voljo zgolj podporno zdravljenje, torej dodajanje kisika in tekočin, kadar jih bolnik potrebuje. Možnost vidijo v zdravljenju s plazmo oseb, ki so okužbo že prebolele. To je po besedah Logarjeve razmeroma stara metoda, ki se je uporabljala pred dobrimi znanji o protimikrobnih zdravilih in pred cepivi.
V zadnjih letih se ta metoda uporablja predvsem pri izbruhih novih bolezni, kot so okužbe z virusoma sars in mers. Poročila iz predvsem azijskih držav kažejo, da se je ta način izkazal za učinkovitega tudi pri bolnikih s težkim potekom covida-19, je navedla Logarjeva.
Plazmo lahko po njenih besedah darujejo vsi, ki so bolezen preboleli in so primerni tudi za krvodajalstvo. Na zavodu za transfuzijsko medicino testirajo, koliko je v njej protiteles, saj vsi ob bolezni ne tvorijo dovolj visoke koncentracije protiteles, njihova koncentracija pa se s časom po preboleli bolezni tudi zmanjšuje.
Kot je pojasnila, bi po pripravljenih protokolih s plazmo zdravili tiste s težkim potekom bolezni. Prejemnik se mora s prejemom plazme strinjati, iz tujine pa ne poročajo o neželenih učinkih ob transfuziji plazme, “kar nas navdaja seveda z optimizmom”, je dejala Logarjeva. Ob tem je sicer poudarila, da to ni čudežno zdravilo, ampak ena izmed možnosti.
Opozorila je tudi na vedno več podatkov o tem, da bolezen ni problematična samo v akutni fazi, temveč imajo ozdraveli težave tudi kasneje. Takrat pa ni več tolikšnih razlik med mladimi in starejšimi, je opomnila. Če mladi bolezen pogosto prebolijo v blažji obliki in ne potrebujejo bolnišničnega zdravljenja, pa imajo v tednih in mesecih po ozdravitvi prav tako številne težave.
Izpostavila je težave s spominom, koncentracijo, nenavadno utrujenostjo, izgubo mišične mase, kar vse vpliva na splošno počutje. Pojavljajo se tudi otekanja sklepov. Tudi pri mladih pa je po preboleli bolezni povečano tveganje za možgansko kap, je še opozorila. Okoli 20 odstotkov tistih, ki so bolezen preboleli v blagi obliki, ima težave še do dva meseca.
