Mufti Nedžad Grabus je uvodoma dejal, da je bila omenjena džamija daleč od središča, Islamska skupnost v Sloveniji pa je renesanso doživela šele po osamosvojitvi države. Po njegovih besedah so bili “muslimani v Sloveniji do takrat privesek Zagreba”. Po osamosvojitvi je islamska skupnost med drugim uredila pravni položaj in uresničila infrastrukturne projekte. Grabus je pojasnil, da razmišljajo o odprtju ustanove za izvajanje gimnazijskega programa s poudarkom na jezikih, v katerih sta se razvijala islam in islamska kultura. “Samo izobraževanje v slovenskem jeziku lahko dolgoročno integrira islamsko skupnost v slovenski kulturni prostor,” je še ocenil Grabus.
Ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik je podobno kot Grabus izpostavil dobro sodelovanje med skupnostma ter pomen pogovora in poslušanja. Grabusa med drugim veseli, da je urad za verske skupnosti umeščen pod ministrstvo za kulturo in ne pod notranje ministrstvo, kot je običajna praksa v številnih državah.
Akademik s fakultete za islamske vede v Sarajevu Enes Karić je uvodoma opozoril, da je dialog moralna naloga islamskih akademikov, “še posebej v časih, ko se pojavlja radikalizem, ki ga je med muslimani veliko. Na profesorjih teologije je posebna odgovornost, muslimane morajo spoznati s prvinami sekularne družbe”.
Podobno je tudi minister za kulturo Tone Peršak, ki je konferenci podelil časno pokroviteljstvo, poudaril, da “če ne bo dialoga, bo to vodilo v nadaljnje nestrpnosti.” Slovenija je po ministrovih besedah na dobri poti, saj smo doslej beležili visoko stopnjo strpnosti.
Kot sta še ugotovila Karić in Peršak, sta oba potomca avstro-ogrskih vojakov, ki so se borili na soški fronti. Zanimivo je tudi, da sta oba pripovedovanja svojih dedkov o dogajanju na fronti zbrala v romanih.
Uvodnim nagovorom bo sledilo pet panelov. Razpravljali bodo o družbeno-religijskih vprašanjih 20. stoletja, religiji in identiteti, političnih in družbenih vidikih religije ter medreligijskem in medkulturnem dialogu. Na pozno popoldanski razpravi o islamu v Sloveniji in Evropi pa bosta poleg Grabusa in Karića sodelovala še Aleš Črnič z ljubljanske fakultete za družbene vede s prispevkom o islamu kot grožnji krščanski Evropi ter urednik Ali Žerdin s prispevkom o slovenskem javnem mnenju o islamu.
V četrtek za udeležence konference pripravljajo še ogled Islamskega kulturnega centra v Ljubljani. Konferenco je priredila Islamska skupnost v Sloveniji v sodelovanju s Kulturno-izobraževalnim zavodom Averroes.
