Če je Slovenija v petek favorizirano Poljsko ugnala z veliko željo, borbenostjo in disciplino v igri, je v ponedeljek proti Izraelu na disciplino malce pozabila. “Fantje so šli po zaostanku z 1:2 na glavo, tudi brezglavo,” je po tekmi malce potarnal Kek, a v zadovoljnih tonih.
Dodal, da drugače niti ni šlo. Prvih 60 minut je bilo namreč preslabih, treba je bilo narediti nekaj drastičnega za želeni in na koncu udejanjeni preobrat. “To, kar se je zgodilo, je tudi karakter,” je pojasnil Mariborčan.
“Ob fenomenalni podpori s tribun je tekma pokazala našo neverjetno voljo, energijo. Pokazala pa je tudi, koliko še moramo narediti. Smo pa zasluženo zmagali. Nekaj stvari je bilo odličnih. Upam sicer, da bodo čez tri tedne nekateri v boljšem stanju, saj se s karakterjem da nekaj narediti, ampak treba bo več reda,” meni Kek.
Ta je očitno našel jedro ekipe, v katerega zaupa, del tega je po novem ob Denisu Popoviću in Romanu Bezjaku ter nekaterih drugih, ki niso bili stalnica v prejšnjih letih, tudi levi bočni branilec Jure Balkovec. Tudi on poudarja eno najpogosteje izrečenih besed ob zadnjih uspehih: “Res se je videl karakter ekipe. Da tako obrneš tekmo … Ne vem, če si predstavljate, kako močna mora biti ekipa za kaj takšnega.”
Bila je tako močna, da je premostila tudi kar nekaj napak v igri. “Napake se bodo vedno dogajale. Ampak pokazali smo, da znamo to s komunikacijo, željo tudi popraviti,” meni Kek in dodaja: “In mislim, da igramo lepo in da je zanimivo spremljati naše tekme.”
Zagotovo sta bili takšni zadnji dve. Kek, ki se je po ponedeljkovi pošalil, da so mu fantje z igro na glavo brez potrebnega reda na igrišču dodali desetletje k dejanski starosti, je tako z ekipo v kvalifikacijah slavil tretjič zapovrstjo. Nazadnje je tri zmage (oziroma takrat celo štiri) nanizal v kvalifikacijah za SP 2010, za zadnje veliko tekmovanje, na katerega se je prebila slovenska članska vrsta.
Za razmišljanje na nov veliki turnir še ni časa. “Sam gledam proti Skopju (naslednja tekma je oktobra v Severni Makedoniji; op. STA) in me ne zanima seštevanje in odštevanje. Skupina je zelo neugodna. Prihajamo v položaj, ko bo marsikaj odločalo,” je poudaril Kek in nadaljeval: “Zdaj smo v pozitivnem okolju, a to nosi tudi velika pričakovanja. Lahko prinese veliko zgodbo, lahko veliko razočaranje.”
Pravi, da niso naredili še ničesar. “Le zakomplicirali smo skupino,” meni Kek ob dejstvu, da dve točki zaostajajo za vodilno Poljsko, imajo točko prednosti pred Avstrijo in tri pred Izraelom. “Zelo bo odvisno, kako bomo odreagirali, ko imamo 11 točk, ko Slovenija igra. Volja ne bo vedno dovolj. Delati moramo na prepoznavnosti naše igre, na taktični disciplini, odgovornosti.”
Da niso še ničesar dosegli, opozarja tudi z dvema goloma junak ponedeljkove tekme Benjamin Verbič: “Moramo odigrati še štiri tekme. Obeti? Letvica je visoko, kar smo tudi hoteli. Zdaj moramo dokazati, da znamo igrati tudi v gosteh.”
Eden tistih, okrog katerega se vse vrti, predvsem kar zadeva napad, saj (končno) tudi v izbrani vrsti kaže tisto, s čimer že več let navdušuje ljubitelje italijanskega klubskega nogometa, je Atalantin zvezdnik Josip Iličić.
Je razigran, pozitiven in realen. “Pobrali smo se po zaostanku in dokazali, da zmoremo. Na vsaki tekmi moramo igrati do konca. Pokazali smo karakter, voljo, skratka to, kar se pričakuje od nas. In tako moramo nadaljevati. Pot je dolga, ni lahkih tekem, do konca bo napeto. Vse tekme so odločilne in na vseh gremo na zmago. Če bomo dobili vse, mislim, da se bomo prebili na EP.”
In če ali ko se bodo prebili, Kek v smehu ‘obljublja’: “Potem pa ga bomo seveda skupaj ‘zaružili’ na polno.”
