Briški oljkarji so denimo na nedavnem mednarodnem tekmovanju 14. Maslina Split 2017, ki se ga je udeležilo več kot 350 oljkarjev iz devetih držav, med 435 prejetimi vzorci ekstra deviškega oljčnega olja osvojili 20 zlatih in tri srebrne medalje.

Mednarodnega tekmovanja Noćnjak 2017, ki je marca potekal na Hvaru, pa se je iz Slovenije udeležilo 56 oljkarjev s 109 vzorci, s katerimi so briški in goriški oljkarji osvojili 39 medalj, od tega 28 zlatih.

Oljkarji na Goriškem imajo glede na to, da v nasprotju z Goriškimi Brdi ni oljkarske tradicije, že potrebna znanja za pridelavo kakovostnega oljčnega olja, je dejal Uršič. “Največjo pozornost dajemo izobraževanju in izmenjavi mnenj o pridelavi in predelavi oljk in oljčnega olja,” je povedal.

Prepričan je, da bo proizvodnja v prihodnje še večja, saj se bodo dosedanjim oljčnikom pridružili novi. Največ jih zasajajo na območju vinogradov, ki jih na Goriškem opuščajo, in so najbolj primerni za saditev oljk. “Zato je pomembno je, da zasledujemo skupno politiko, katere in kako oljke saditi, da pridemo do produkta, ki bo značilen za naše okolje,” je dodal.

Oljkarji, ki predstavljajo pomembnejšo kmetijsko panogo, pričakujejo tudi večjo pomoč in razumevanje države. Pričakovali bi jo predvsem pri nasajanju novih oljčnikov. “Na Hrvaškem denimo država subvencionira nakup sadik in orodja za delo, zato so že vidni rezultati take politike,” je še poudaril Uršič.

Na Goriškem je z oljčniki zasajenih okrog 100 hektarov površin, ki jih obdeluje 170 članov goriškega društva. Podobne površine s sicer številnejšimi, a manjšimi oljčniki so zasajene tudi v Goriških Brdih. Njihovi oljčniki so sicer nekoliko starejši, zato so količine pridelanega oljčnega olja večje.

Briško društvo ima okrog 200 članov, med njimi je vedno več mladih, je povedal predsednik društva Božidar Slivnjak. Nasajenih imajo okrog 35.000 oljčnih dreves, ki jih zaradi oblike terena ne morejo pobirati drugače kot ročno. “To je sicer naporno, vendar povečuje kakovost oljčnega olja,” je povedal Slivnjak.

V Goriških Brdih poznajo trenutno štiri avtohtone sorte oljčnih olj. V Društvu oljkarjev Brda se trudijo, da bi jih kmetovalci nasajali največ in se tako izognili italijanskim sortam, saj s sadikami lahko iz Italije prinesejo tudi kakšno izmed nevarnih bolezni, ki so tam prisotne.