Duol, ki proizvaja napihljive objekte, je sklenil milijon evrov vreden posel za gradnjo napihljive dvorane na teheranskem letališču. Gre za začasen letališki terminal na letališču Imam Homeini v Teheranu. Uporabljali ga bodo v konicah in v času adaptacije glavnega letališkega terminala, je za STA povedal generalni direktor podjetja Dušan Olaj.
Do pogodbe niso prišli čez noč, saj so se z iranskimi partnerji dve leti dogovarjali za ta posel. Vendar pa, kot je poudaril Olaj, to niti ni dolga doba, saj dogovori za podobne posle v Iranu lahko trajajo tudi pet let. Iran je trg, ki se ga odpira več let in je investicija v bodoče posle. “Tisti, ki računajo na takojšnji učinek, naj raje ostanejo doma,” je poudaril Olaj.
Petmilijonsko pogodbo je v Iranu sklenila Iskra, ki je na tem trgu sicer prisotna že desetletja. “Z iransko družbo Electro Kavir, ki izdeluje elektro razdelilne omare, smo podpisali pogodbo za dobavo merilne in stikalne tehnike do leta 2018. Dobave sicer potekajo že vse leto, vendar pa nismo imeli sklenjene strateške pogodbe,” je za STA pojasnil predsednik uprave Iskre Dušan Šešok. Sklenili so tudi dogovor z družbo Iran Tablo za zastopanje na področju zaščitnih relejev in nekaterih sistemskih rešitev.
Do novega posla je prišlo tudi podjetje Margento. “V Iranu smo podpisali pogodbo s podjetjem “City Development & Innovations”, ki je v lasti City Banke (Bank Shahr). Pogodba obsega vzpostavitev sistema brezgotovinskega plačevanja z uporabo mobilnih telefonov na podlagi naše tehnologije,” je za STA povedal prodajni direktor Margenta Boris Turk, ki pa podatka o višini sklenjenega posla ni želel razkriti.
V začetni fazi bo Margento v prvi polovici prihodnjega leta vzpostavil sistem na otoku Kiš, ki ima status prostocarinske cone, pozneje pa predvidoma tudi drugod v Iranu. Podjetje Margento je v regiji skupaj s poslovnimi partnerji aktivno prisotno že več kot desetletje. Posledica večletnega prizadevanja za vstop na iranski trg in uspešna izvedba pilotnega projekta je bila ustanovitev skupne družbe (joint venture) z iranskim partnerjem v januarju, čemur je sledil nedavni podpis pogodbe.
Litostroj Power je medtem po poročanju Financ novembra v Teheranu podpisal štirimilijonski dodatek k pogodbi. Naročilo se nanaša na projekt gradnje hidroelektrarne Hoda Afarin, ki jo na meji med Iranom in Azerbajdžanom gradi iranski industrijski in energetski velikan Farab. V skladu z novo pogodbo bo Litostroj za hidroelektrarno Afarin zasnoval, izdelal in dobavil še dve zaporni loputi s premerom okoli šest metrov.
V vseh podjetjih so pozdravili odločitev Slovenije, da v Teheranu znova odpre veleposlaništvo, saj ima to za sklepanje novih poslov, še posebej z državnimi institucijami, v Iranu posebno težo in so zato v prednosti pred ostalimi podjetji iz držav, ki veleposlaništev v Iranu nimajo odprtih. “Morda država nima posebne koristi od veleposlaništva v kakšni od evropskih držav, medtem ko je v Iranu vpliv politike zelo velik. Če ni politične podpore, je poslovanje izjemno oteženo,” je poudaril Šešok.
Razmah gospodarskega sodelovanja pa še vedno zavirajo težave v plačilnem prometu, zaradi česar so podjetja primorana iskati drugačne poti. Plačila izvajajo bodisi prek tretjih držav ali pa prek iranskih zasebnih bank.
