Obisk mednarodnega sejma sodobnega pohištva (ICFF) v razstaviščnem centru Jacob Javits in pogovore s poslovnimi partnerji ter slovenskimi poslovneži sta organizirala Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) in javna agencija Spirit, pomagalo pa je tudi veleposlaništvo v Washingtonu in Slovensko-ameriško poslovno združenje v Clevelandu.

Sodelovali so predstavniki podjetij Alples, Murales, Donar, Noki in Lina Design, ki je predstavil še podjetje Bolčič, s katerim sta že dostavila prvi zabojnik pohištva v Arizono.

Gre za profilirane ponudnike, ki želijo trg ZDA nagovoriti z nišnimi višje cenovnimi izdelki in storitvami, kar je sicer na sejmu ICFF že počelo podjetje Asobi z blagovno znamko pohištva in luči Tokio. Upravni direktor družbem Gorazd Malačič je dejal, da se omenjenega sejma udeležujejo že pet let, svoje izdelke pa v visokem cenovnem razredu prodajajo še malce dlje.

“Smo dokaj mlada blagovna znamka in deloma smo že prisotni na ameriškem trgu, ker smo imeli pred kratkim dve dobri objavi, med drugim v Huffington Postu. Pot je bila koristna v smislu povezav z ostalimi slovenskimi pohištveniki, ker smo drugače vsak v svoji zgodbi, tukaj pa smo imeli čas, da se med seboj pogovorimo in najdemo neko sinergijo sodelovanja,” je v izjavi za STA povedal generalni direktor Lina Design Damjan Uršič, ki zagotavlja, da je takšno sodelovanje med podjetji zagotovo možno.

V torek so se podjetniki in predstavniki GZS sestali s častnim konzulom Slovenije v New Yorku Erikom Horvatom, sicer upravnim direktorjem enega največjih kitajskih konglomeratov Fosun. Horvat je bil pred tem direktor ponovnega razvoja Svetovnega trgovinskega centra (WTC) pri javnem podjetju New Yorka in New Jerseyja Port Authority, sicer pa je stari maček newyorškega nepremičninskega trga.

Horvat je delegaciji razložil, kaj je mogoče in kaj ni priporočljivo ter se ponudil, da naveže potrebne stike med slovenskimi podjetji in ameriškimi nepremičninskimi partnerji, ki za svoje zgradbe, naj si bodo poslovne ali stanovanjske, potrebujejo pohištvo ter s podjetji za arhitekturo, s katerimi tudi sam sodeluje.

Direktor Združenja lesne in pohištvene industrije pri GZS Igor Milavec je razložil, da so po pogovoru njegovega združenja in lesarskega grozda z direktoratom za lesarstvo in agencijo Spirit ugotovili, da je lahko sejem skupaj s stiki z bivšimi predstavniki Slovenijalesa in agenti ena dobra pot za vstop na ameriški trg.

“Slovenska pohištvena industrija je bila včasih močno prisotna na tem trgu. To so bili proizvajalci stolov, ki so delali velike serije. Skozi tranzicijo so postale te tovarne nekonkurenčne, delno zaradi pogojev v Sloveniji, delno zaradi globalizacije, ki je prinesla nove igralce, kot sta Kitajska in Vietnam ali države vzhodne Evrope. Naše plače so bile enostavno previsoke, da bi lahko konkurirali,” je dejal Miklavec.

Ameriški poslovnež slovenskega rodu Emil Gaspari, ki je trenutno najbolj znan kot eden od pobudnikov SloveniaVodke, je v preteklosti delal za Slovenijales, tudi sedaj pa se ukvarja s prodajo pohištva. Povedal je, da je Slovenija po letu 2007 zapustila ameriški trg pohištva in za vrnitev potrebuje načrt ter uvodne finančne vložke.

Gapsari je skupaj s Horvatom in arhitektko in oblikovalko Manco Ahlin podaril, da slovenska podjetja z masovno proizvodnjo ne morejo tekmovati, ampak potrebujejo kakovost, s katero lahko dosežejo višjo ceno. Horvat je menil, da so izdelki, ki so mu jih predstavili, res kakovostni in oblikovalsko domiselni, Ahlinova pa je menila, da je potrebna tudi fizična prisotnost na trgu. “Potrebna je tudi neka posebna zgodba, posebna ponudba, ker je konkurenca ogromna,” je dejala.

ZDA po pojasnilih Spirita in GZS sicer sodijo med pomembnejše slovenske zunanjetrgovinske partnerje, saj blagovna menjava na leto doseže 850 milijonov evrov in se povečuje, lani je bilo skoraj 200 milijonov presežka izvoza nad uvozom.

Najbolj zastopane blagovne skupine na strani izvoza so zdravila, izdelki iz jekla, gospodinjski aparati in električni motorji. Največ uvažamo olja iz nafte, letal, turbin in kemičnih surovin. Po podatkih Banke Slovenije je v Sloveniji za 63 milijonov evrov ameriških neposrednih investicij, slovenske v ZDA pa odtehtajo za 21 milijonov evrov.