V raziskavi, ki je bila objavljena v znanstveni reviji Nature, so zapisali, da je treba razumeti osnovne principe, ki vplivajo na fizično aktivnost, da bi se lahko zajezilo globalni problem fizične neaktivnosti. Kar 5,3 milijona smrti je namreč povezanih s fizično neaktivnostjo, so opozorili raziskovalci.
V ta namen so raziskali podatke o fizični aktivnosti skoraj 720.000 uporabnikov pametnih telefonov iz 111 držav v 95 dnevih. Podatki so bili anonimni, dobili pa so jih preko aplikacije za Iphone Azumio Argus. Reprezentativne vzorce so sicer dobili le iz 46 držav, v katerih je sodelovalo najmanj tisoč anonimnih uporabnikov aplikacije.
Sodeč po podatkih Kitajci prehodijo največ in sicer je povprečen Kitajec od julija 2013 do decembra 2014 na dan naredil 6189 korakov. Več kot 6000 korakov na dan opravijo še na Japonskem (6010), v Evropi pa vodijo Ukrajinci (6107), povzema študijo avstrijska tiskovna agencija APA.
Raziskovalcem se je sicer zdela pomembnejša povezava med količino gibanja in prekomerno težo. V državah z malo ljudi s prekomerno težo, so ljudje v povprečju na dan naredili podobno število korakov. V državah, kjer so zabeležili velike razlike med tistimi, ki so naredili veliko korakov in tistimi, ki so naredili manj korakov, so zabeležili tudi več debelosti, piše na spletni strani Stanforda.
Vodji raziskave Jure Leskovec in Scott Delp sta fenomen poimenovala “neenakomerna aktivnost”, saj spominja na neenakomerno porazdelitev prihodka. “Če pomisliš na nekatere ljudi v državi kot ‘aktivno bogate’ in druge kot ‘aktivno revne’, je razlika med njimi močan indikator stopnje prekomerne teže v tej družbi,” je pojasnil Delp. Za aktivno bogate veljajo tisti, ki se gibljejo več.
Pomembno odkritje je bilo tudi vloga spola v razlikah od države do države. Sicer so že pred raziskavo obstajali indikatorji, da ženske hodijo manj kot moški, vendar so bili raziskovalci presenečeni, kako velika je razlika med spoloma v različnih državah.
“Ko je neenakomerna aktivnost najvišja, se aktivnost žensk zmanjša drastično bolj od aktivnosti moških, in tudi negativne posledice debelosti slabše vplivajo na ženske,” je dejal Leskovec.
V analizi so ugotovili močne povezave med neenakomerno aktivnostjo, razlikami o aktivnosti med spoloma in stopnjo debelosti. Kot je pojasnil eden od raziskovalcev Tim Althoff, so na Švedskem zabeležili eno od najmanjših razlik med aktivno bogatimi in revnimi ter med aktivnostjo žensk in moških, imeli pa so tudi eno od najnižjih stopenj debelosti.
Sicer pa imajo najmanjši indeks neenakomerne aktivnosti na Kitajskem, Švedskem, v Južni Koreji in na Češkem. Na dnu lestvice so Savdska Arabija, Avstralija, Kanada, Egipt in ZDA, je razvidno iz spletne strani raziskave.
