Knezova je na predavanju, ki ga je organiziral hrvaški diplomatski klub, povedala, da je spor o meji odprto vprašanje samo do tiste mere, ko se nanaša na izvajanje junijske arbitražne sodbe. Dejala je, da si Slovenija želi nadaljevanje pogovorov zgolj o podrobnostih uveljavitve odločitve arbitražnega sodišča. Pričakuje, da bo Hrvaška ponudila konkretne predloge. Na mizi je nekaj, kar je treba uveljaviti in stopiti naprej, je poudarila.
Zagrebški časnik na svoji spletni strani izpostavlja, da so že večkrat pisali o tem, da je arbitražna sodba dobra rešitev za Hrvaško ne glede na njeno kompromitiranost. Zato menijo, da bi bilo modro sprejeti dogovor in na temelju te življenjsko pomembne odločitve za Slovenijo doseči rešitev, ki bi jo lahko za domačo rabo poimenovali kot dvostransko.
Dodaja, da je Knezova ponudila jasen odgovor, zakaj naj bi prišlo do takšnega odgovora. “Zaradi odprtih vprašanj, predvsem spora o meji, raven zaupanja med državama ni visoka, posledično znotraj EU ne sodelujemo, kot je treba,” je dejala.
Časnik spominja, da se Hrvaška ne more pohvaliti z veliko zaveznicami v uniji, ob spremembah, ki se obetajo, pa se bo nujno morala pridružiti kateri od skupin, potem ko je mediteranska Hrvaško zavrnila, višegrajska pa razpada. “Odpira se možnost reducirane habsburške linije Zagreb-Ljubljana-Dunaj ob možni pridružitvi Bratislave. Nekaj bo treba storiti,” navaja komentator.
Knezova je med drugim ocenila, da pobuda hrvaške predsednice Kolinde Grabar-Kitarović o povezovanju 16 držav na območju med Baltikom, Jadranom in Črnim morjem “ni slaba”. Obenem je dejala, da mora imeti proces značaj vključevanja, da ga ne bi gledali kot takšnega, ki ustvarja delitve znotraj EU. “Pobuda mora v svoje delovanje bolj vključiti Evropsko komisijo,” je dejala Knezova.
Gre za pomembno sporočilo, kakršnega doslej še nismo slišali, in njegov domet je precej večji, kot je veleposlaniška izjava. Treba bo je upoštevati, da bo prihodnost pobude uspešna, navaja časnik.
Kot še poudarja, bo Slovenija vedno uporabljala svoje prednosti, da bi Hrvaško prisilila v koncesije. “Takšen je genotip slovenske politike. Zadeve se bodo morda spremenile, ko se bosta umaknila zunanji minister Karl Erjavec in vodja opozicije Janez Janša, a na to se čaka že zelo dolgo in se bo še čakalo,” dodaja.
Da bi Hrvaška uresničila enega svojih pomembnih ciljev, kot je pridružitev območju schengna, bo treba urediti vprašanje meje. Veleposlanica Knezova je prevzela vlogo glasnice, ki prinaša slabe vesti, kakršne je Hrvaška slišala tudi od nekaterih drugih držav, kot so Nizozemska, Nemčija in Belgija, piše komentator.
Knezova je spomnila, da ima Hrvaška dolgo in neurejeno mejo z Bosno in Hercegovino, zelo zapleteno situacijo na meji s Srbijo ter da je “treba vedeti, kje so meje”. Izpostavila je sicer, da pričakuje vse najboljše, ko gre za vstop Hrvaške v schengensko območje.
V to ni treba dvomiti, ker bo za Slovenijo ceneje, ko bo schengenska meja prestavljena bolj na vzhod, nadaljuje komentator, ki izpostavlja, da je zniževanje stroškov pomemben dejavnik političnega razmišljanja v Sloveniji.
Dodaja pa, da na obzorju ni nobenega napredka, ko gre za reševanje meja, ter da je treba biti pripravljen, da bo odločitev o vstopu Hrvaške v schengensko območje preložena, ne samo zaradi Slovenije in ne glede na to, ali bo Hrvaška tehnično pripravljena za članstvo v schengenskem območju.
Sklene, da lahko predavanje veleposlanice na Hrvaškem spodbudi odpiranje dialoga o hrvaško-slovenskih odnosih v luči prihodnosti EU ter hrvaške politike pri reševanju odprtih vprašanj s sosedami.
