Da je Slovenija, sodeč po zatrjevanjih slovenskega vrha, ena od najbolj proevropsko usmerjenih članic, všetvši tako stare kot nove, se je jasno izkazalo tudi na današnji slavnostni seji odborov državnega zbora za zadeve EU in za zunanjo politiko ob 60. obletnici podpisa Rimskih pogodb. Slovenija je prireditev na najvišji državni ravni v čast položitve temeljev EU pod streho spravila v začetku prazničnega tedna, ki bo vrh dosegel v petek v Rimu, ko bodo voditelji sedemindvajseterice sprejeli težko pričakovano rimsko deklaracijo, s katero naj bi razmajani in s krizami prepojeno integracijo revitalizirali. Civilizacijski dosežek “Evropska unija je globalni civilizacijski dosežek,” je izpostavil predsednik Odbora za zadeve Evropske unije Kamal Izidor Shaker. Sosklicatelj slavnostne seje Jožef Horvat, predsednik parlamentarnega Odbora za zunanjo politiko, pa je spomnil, da Slovenija že trinajsto leto živi v Evropski uniji, ki se sooča s številnimi izzivi, zato je čas, da spregovorimo več o Evropi, ki nedvomno potrebuje prenovo. Slovenija si želi, da bi pri tej prenovi sodelovale vse države članice, ki bi se povezovale na temelju vrednot, na katerih je bila utemeljena EU. To pa so mir, solidarnost, stabilnost, spoštovanje mednarodnega prava, varnost – slednja žal ni več samoumevna, je ugotovil Horvat. Osrednji politični nagovor je pripadel predsedniku državnega zbora Milanu Brglezu, kljub temu da sta bila na seji prisotna še predsednik republike Borut Pahor, EU nemara najbolj naklonjen slovenski politik, in predsednik vlade Miro Cerar. Za Brgleza so rimske pogodbe mejnik in temelj, na katerem evropski narodi še naprej gradimo svojo prihodnost kljub izzivom, ki jih predstavljajo brexit, populizem ter neurensičen potencial EU na globalnem odru. Glede razprave na temelju petih scenarijev o prihodnosti EU, ki jih je pred kratkim predstavil predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, je dejal, da nobena od petih poti ne pomeni enotnega koraka naprej: “Razprava bo pokazal
