“Podjetja so vedno bolj inovativna pri proizvodih in tehnologijah, povečujejo dobičkonosnost ter osvajajo nove trge,” je na vrhu kmetijskih in živilskih podjetij, ki ga tradicionalno organizira panožna zbornica pri Gospodarski zbornici Slovenije, dejal Židan. Predstavil je nekatere naloge kmetijskega ministrstva, denimo intenzivno mednarodno sodelovanje, kjer sledijo interesom domačih podjetij, ki želijo vstopiti na tuje trge. “Internacionalizacija je eden od pomembnejših projektov našega ministrstva, v zadnjem obdobju intenzivno sodelujemo s posameznimi državami, kot so Rusija, Nemčija, Črna gora, Poljska in Kitajska,” je dejal.
Kuhar je predstavil podatke o poslovanju slovenskih živilskih podjetij v letu 2016. Že tretje leto je opaziti znake poslovne stabilizacije, praktično vsa ključna podjetja v panogi so v normalni kondiciji, je dejal. “Ni dejavnosti, ki bi leto 2016 zaključila z negativnim izidom, izjema je le proizvodnja rastlinskih olj,” je dodal.
Ob tem je opozoril, da je večina velikih privatizacij že mimo in je “zdaj morda čas, da se začne razmišljati o preskokih, prebojih, kako naprej”. Spremembe so po njegovem mnenju nujne, da ostaneš v igri, pri čemer je opomnil predvsem na tehnološki napredek.
V panogi je dejavnih 720 podjetij, ki so konec lanskega decembra zaposlovala 13.300 delavcev, kar je 5,4 odstotka več kot leto prej. Pri tem so se prihodki od prodaje zmanjšali za 0,3 odstotka na dobri dve milijardi evrov. “Padec je sicer majhen, a to ni dober znak,” je dejal Kuhar. Rast zaposlovanja je vodila v zmanjšanje produktivnosti.
Fizični obseg proizvodnje se je sicer lani ponovno povečal. Tako živilska industrija kot proizvodnja pijač sta po Kuharjevih besedah dosegli zdravo rast: prva za 1,5 odstotka, druga za tri odstotke.
Ob rahlemu padcu prihodkov od prodaje pa se je izvoz povečal. Dosegel je 531,7 milijona evrov, kar je 6,2 odstotka več kot leta 2015. Prav tako se je lani povečal uvoz živilskih izdelkov, čeprav tako kot izvoz že drugo leto z upočasnitvijo.
Še posebej se je lani povečal uvoz brezalkoholnih pijač, kjer je Kuhar izpostavil hrvaško vodo, opazna je bila tudi rast uvoza mesa in mesnih izdelkov, prav tako predvsem s Hrvaške.
Tako na strani uvoza kot tudi izvoza je slovenska živilskopredelovalna industrija lani povečala obseg poslovanja predvsem s Hrvaško. “Obseg poslovanja so povečala tako podjetja s hrvaškimi lastniki kot tudi nekatera druga podjetja, ki na tamkajšnjem trgu vidijo svoj interes,” je povedal Kuhar.
Lani se je tako Hrvaška povzpela na mesto najpomembnejšega izvoznega trga za slovensko živilsko industrijo. “Doslej je bila Italija najpomembnejši izvozni trg zaradi mleka, zdaj jo je prehitela Hrvaška,” je povedal Kuhar. Italiji na tretjem mestu sledi Avstrija.
Ostaja pa Italija najpomembnejši dobavitelj živilskih izdelkov Sloveniji. “Italija ostaja številka ena, a delež Nemčije v uvozni strukturi hrane se zelo povečuje,” je povedal Kuhar.
To se mu zdi zelo nenavadno. “Da tako premožna in tako tehnološko napredna država v Slovenijo izvaža mesnine, jogurte, sire in druge živilske izdelke nižjega kakovostnega in cenovnega razreda, je kar veliko substrata za debato,” je dejal. Na tretjem mestu je Avstrija in na četrtem Hrvaška, ki svoj delež hitro povečuje.
Maloprodajne cene hrane so se lani v Sloveniji zvišale za 1,1 odstotka in se približujejo evropskemu povprečju. Čeprav v zadnjem letu opažamo rahel odmik od povprečja, smo na 90,8 indeksa povprečne cene v Evropi, je povedal Kuhar.
Medtem ko se hrana na slovenskih prodajnih policah kar intenzivno draži, pa je ravno obratno pri cenah proizvajalcev. Tu Slovenija zaseda zadnje mesto med članicami EU. “Te cene se izrazito znižujejo,” je povedal Kuhar in dodal, da so dobaviteljske cene danes nižje, kot so bile pred petimi leti.
Kritičen je bil tudi do skromne podpore države slovenski živilski industriji. Za namene predelave hrane se je lani iz proračuna namenilo 4,8 milijona evrov, je povedal in ugotovil, da so zlata leta, ko je bilo tudi za 40 milijonov evrov subvencij iz proračuna, mimo.
Napredek si lahko panoga obeta od sodelovanja na področju inovativnosti, podjetništva in konkurenčnosti, h kateremu so se panožne organizacije, ki združujejo kmetijska gospodarstva, živilskopredelovalna podjetja in zadruge, v okviru današnjega dogodka na Bledu zavezale s podpisom skupne izjave s tremi vodilnimi slovenskimi univerzitetnimi inkubatorji.
Izjavo o sodelovanju na področju inovativnosti, podjetništva in konkurenčnosti agroživilskega sektorja so podpisali Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Zadružna zveza Slovenije, UIP Univerzitetni inkubator Primorske, LUI Ljubljanski Univerzitetni Inkubator in IRP Tovarna podjemov Maribor. Podpisniki v njej izražajo pripravljenost in zavezo, da bodo vsak na svojem delovnem področju vključili vidike prenosa znanja za spodbujanje inovativnosti in konkurenčnosti agroživilskega sektorja v svoje programe dela ter preko sodelovanja pospešili ta proces, so sporočili organizatorji.
