Na evropskih cestah vse manj smrti, a cilj je še daleč

Na cestah v EU je lani izgubilo življenje 25.500 ljudi, kar je 600 manj kot leto prej in 6000 manj kot leta 2010. Od leta 2010 se je smrtni davek evropskih cest zmanjšal za 19 odstotkov, na letni ravni pa lani za dva odstotka.

Po dveh letih stagnacije se je tako trend lani začel izboljševati, kar je po navedbah komisije spodbudno, a tveganje obstaja, da ne bo dovolj za uresničitev cilja, ki si ga je zadala EU: v obdobju 2010-2020 razpoloviti število izgubljenih življenj na cestah. Leta 2010 je na cestah v uniji umrlo 31.500 ljudi, tako da je cilj še daleč.

Ta statistika pomeni izboljšanje in dobro popotnico za naprej. “A ne skrbijo me številke, temveč izgubljena življenja in družine žrtev. Le danes bomo izgubili še 70 življenj na cestah v EU in še petkrat toliko jih bo hudo ranjenih,” je opozorila evropska komisarka za promet Violeta Bulc.

Najbolj smrtonosne bolgarske in romunske ceste, najmanj švedske in britanske

Razlike med članicami se zmanjšujejo, a so še vedno precejšnje. V državah z največjim številom žrtev je tveganje smrti na cesti trikrat večje kot v državah z najmanj smrtnimi žrtvami, so ponazorili v komisiji.

Najbolj smrtonosne so ceste v Bolgariji in Romuniji, kjer so ceste terjale nekaj manj kot sto smrtnih žrtev na milijon prebivalcev. Sledijo Latvija, Poljska, Grčija in Hrvaška.

Najmanj ljudi pa izgubi življenje na švedskih in britanskih cestah, kjer je bilo lani manj kot 30 smrtnih žrtev na milijon prebivalcev.

Najbolj sta število žrtev v obdobju 2010-2016 zmanjšali Portugalska in Litva, za 40 odstotkov oziroma 37 odstotkov. Položaj se je v tem obdobju poslabšal le na Malti, kjer pa za lani ni bilo ustreznih podatkov, in nekoliko na nizozemskih cestah, ki pa so za švedskimi in britanskimi med najvarnejšimi v EU.

Slovenske ceste med bolj krvavimi, položaj se slabša

V EU je bilo lani po podatkih komisije na cestah 50 smrtnih žrtev na milijon prebivalcev. V Sloveniji jih je bilo 63 na milijon prebivalcev. Več smrtnih žrtev na milijon prebivalcev kot Slovenija je lani beležilo le sedem članic, tako da so slovenske ceste med bolj krvavimi v EU.

Tudi trend je v Sloveniji negativen. Leta 2010 je država beležila 67 smrtnih primerov na milijon prebivalcev, leta 2015 se je ta številka zmanjšala na 58, a nato lani znova zvišala na 63.

Na letni ravni je Slovenija lani beležila osemodstotno porast števila smrtnih žrtev, v obdobju 2010-2016 pa šestodstotno znižanje. Na letni ravni sta slabši le dve članici, v večletnem obdobju pa le štiri, od tega tri z zelo nizko smrtnostjo na cestah in Malta, ki za lani ni posredovala ustreznih podatkov.

Najnevarnejše podeželske ceste

Največ ljudi, kar 55 odstotkov, je lani izgubilo življenje na podeželskih cestah, sledijo urbana območja s 37 odstotki. Najmanj pa je smrtnih žrtev na avtocestah, in sicer osem odstotkov.

Največ ljudi umre v avtomobilih, 46 odstotkov. Sicer pa je največ smrtnih žrtev med pešci, 21 odstotkov. Število smrtnih primerov med pešci se tudi počasneje zmanjšuje kot sicer. 14 odstotkov smrtnih žrtev je motoristov, osem odstotkov pa kolesarjev.

Na eno smrtno žrtev pet hudo ranjenih

Komisija je lani sploh prvič objavila tudi podatke o hudo ranjenih iz 16 članic, tudi Slovenije, ki predstavljajo 80 odstotkov prebivalstva EU. Na podlagi teh podatkov ocenjuje, da je bilo lani na cestah v EU hudo ranjenih 135.000 ljudi, zlasti pešcev, kolesarjev in motoristov.

V povprečju je na vsako smrtno žrtev pet hudo ranjenih.

Konferenca na Malti

Evropske ceste so sicer najvarnejše na svetu. Medtem ko so lani terjale 50 smrtnih žrtev na milijon prebivalcev, je ta številka v globalnem merilu znatno višja: 174 smrtnih primerov na milijon prebivalcev.

Vendar pa se trend zmanjševanja števila smrtnih žrtev upočasnjuje. Med letoma 2001 in 2010 se je število smrtnih žrtev zmanjšalo za 43 odstotkov, med letoma 2010 in 2016 pa le za 19 odstotkov.

Ob tem komisarka Bulčeva poziva k okrepitvi prizadevanj, še zlasti nacionalnih in lokalnih oblasti, ki so najbolj odgovorne za ozaveščanje in izvajanje predpisov.

Temu je namenjena tudi posebna konferenca o varnosti na cestah, ki danes in v sredo poteka na Malti. Na konferenci bodo sprejeli izjavo o varnosti na cestah. Namen konference je sprožiti politično razpravo in zarisati smer te politike v prihodnosti.

Kako ukrepa EU

EU je na primer za zagotavljanje varnosti na cestah sprejela tehnične standarde za varen prevoz nevarnega blaga, nova pravila za izvrševanje kazni za čezmejne prekrške v prometu in novo zakonodajo za tehnične preglede.

Pomemben mejnik je tudi uvedba inovativne tehnologije. Od marca 2018 bo moralo biti vsako novo vozilo opremljeno s sistemom eCall, ki v primeru resne prometne nesreče samodejno pokliče številko 112 in posreduje lokacijo vozila reševalnim službam.

Ta sistem na podeželju razpolovi odzivni čas reševalcev, v mestnih območjih pa ga zmanjša za 40 odstotkov. Sistem eCall naj bi po razpoložljivih ocenah zmanjšal število smrtnih žrtev za štiri odstotke, število resnih poškodb pa za šest odstotkov.

Komisija je lani decembra objavila seznam 19 tehnologij z velikim potencialom za reševanje življenj, ki bi lahko postale obvezne v novih vozilih ob naslednji nadgradnji evropskih pravil za varnost v cestnem prometu. Seznam vključuje sistem za samodejno zaviranje v sili, sistem za izbiro ustrezne hitrosti in sistem za opozarjanje na varnostni pas na vseh sedežih.

Del prizadevanj za varnost na cestah je razvoj pametnega transportnega sistema. Komisija je v ta namen sprejela evropsko strategijo za povezan pametni transportni sistem, ki naj bi od leta 2019 omogočal razvoj vozil, ki se lahko pogovarjajo med seboj in z infrastrukturo na cestah EU.