Tovrstne kompetence so v raziskavi opredeljene kot uspešnost vključevanja v proces, v katerem dva ali več sodelujočih poskuša rešiti problemsko zasnovano nalogo, pri kateri metoda reševanja ni takoj razvidna.
Učenke in učenci pridejo do rešitve problema tako, da v medsebojnih izmenjavah združijo svoja razumevanja, znanja, spretnosti in prizadevanja za reševanje. Pri problemsko zasnovanih nalogah rešitev ni dosegljiva zgolj z izvedbo prej naučene metode, ampak je potrebna nadgraditev in razumevanje vzročnih povezav v situaciji.
Leta 2015 je v raziskavi o skupinskem reševanju problemsko zasnovanih nalog sodelovalo 56 držav, od tega 32 članic OECD. Povprečni dosežek slovenskih 15-letnikov pri skupinskem reševanju problemsko zasnovanih nalog je 502 točki, kar se praktično ne razlikuje od povprečja držav OECD, ki je 500 točk. Podobne dosežke imajo 15-letniki na Norveškem, Islandiji, Češkem, Portugalskem in v Belgiji ter štirih pokrajinah Kitajske. Najvišje rezultate so dosegli učenke in učenci v Singapurju (561 točk), na Japonskem, v Hongkongu in Koreji.
Mednarodna lestvica dosežkov skupinskega reševanja problemsko zasnovanih situacij je razdeljena na štiri ravni, kjer je druga raven temeljna raven in predstavlja zmožnosti reševanja neposrednih in lažjih problemskih nalog. To raven dosega 74 odstotkov slovenskih 15-letnikov, v povprečju v OECD pa 72 odstotkov. Vsaj tretjo raven dosega dobra tretjina oz. 36 odstotkov slovenskih 15-letnikov. Ti učenci in učenke lahko prispevajo k skupnemu trudu za rešitev problema na srednji ravni težavnosti in lahko v interakcijah sprejemajo različnost pogledov na situacijo.
Četrto raven v Sloveniji dosega šest odstotkov učenk in učencev in v OECD osem odstotkov. Učenke in učenci z dosežki na najvišji ravni uspešno prepoznavajo in se zavedajo dinamike v skupini, zagotavljajo ravnanje članov skupine v skladu z njihovimi dogovorjenimi vlogami, prevzemajo iniciativo za premagovanje ovir in rešujejo nesporazume in konflikte, medtem ko prepoznavajo učinkovite poti reševanja in spremljajo proces njihovega izvajanja.
Avtorji raziskave so ugotovili, da imajo učenci in učenke z višjimi naravoslovnimi, matematičnimi in bralnimi dosežki praviloma tudi višje dosežke pri skupinskem reševanju problemsko zasnovanih nalog.
Pri reševanju nalog so bile učenke uspešnejše od učencev, so pa imeli eni in drugi v vseh državah v splošnem pozitiven odnos do skupinskega dela.
Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič je rezultat slovenskih 15-letnikov označila za dobrega. Spretnosti samostojnega in skupinskega reševanja problemskih situacij po pisanju ministrice ne izhajajo samodejno iz visokih ravni bralne, matematične oziroma naravoslovne pismenosti. To pomeni, da je tudi tem spretnostim treba v šolskem prostoru namenjati posebno pozornost, je navedla.
Kot je prepričana, vrsta predmetov ponuja možnosti za tovrsten razvoj. Pomembno pa je tudi spodbujanje pozitivnih odnosov v šoli in oblikovanje učnih okolij, ki omogočajo razvoj spretnosti delovanja v skupini ter ob tem tudi razvoj pozitivnih stališč do takšnega načina sodelovanja. Zato na ministrstvu veliko pozornosti namenjajo tudi zagotavljanju varnega in spodbudnega učnega okolja, so še zapisali.
