“V zadnji 15 letih se je pokazalo, da so naši desetletni otroci izjemno napredovali pri branju. Kljub urbanim mitom, da otroci ne razumejo nič, kar preberejo, to ne drži,” pravi nacionalna koordinatorka PIRLS za Slovenijo Marjeta Doupona, ki je tudi predstavila rezultate raziskave.

Po raziskavi so slovenski desetletniki v zadnjih 15 letih napredovali za eno krepko leto. Rezultati kažejo, da fantje in deklice napredujejo enakomerno. Sicer razkorak glede na spol še vedno obstaja, a je po navedbah Douponove zanemarljiv. Dosežek dečkov je danes sicer tam, kjer so bile deklice leta 2006. Če se bo raven pismenosti še naprej zviševala z istim tempom, bodo dečki čez deset let v povprečju na istem bralnem nivoju, kot so danes deklice. Pri tem je nujno omeniti, da je variabilnost znotraj skupine dečkov in variabilnost znotraj skupine deklic mnogo večja od razlike med skupinama, je dejala.

Po njenih besedah je skrb vzbujajoče, da te raziskave pokažejo, da se na dolgi rok razlike pri bralni pismenosti med različnimi družbenimi skupinami povečujejo. “V zadnjih 15 letih so se razlike med otroki z višjim socialnoekonomskim statusom in tistimi s slabšim socialnoekonomskim statusom povečale približno za eno tretjino. Dober pokazalnik je na primer število knjig doma. Pri višjem socialnoekonomskem statusu je višji tudi bralni dosežek,” je navedla.

Tako so učenke in učenci, ki imajo doma le malo knjig, v 15 letih napredovali za 33 točk, tisti, ki jih imajo doma več kot 200, pa za 49 točk. Razlika v napredku znaša 16 točk v prid otrok z višjim socialnoekonomskim statusom, je dejala. Obenem je opozorila, da imamo v Sloveniji vse možnosti za zaustavitev tega trenda, da ga postavimo na glavo in tudi tiste otroke, ki doma nimajo ustreznih materialnih resursov dobro opismenimo in jim ponudimo enake možnosti izobraževanja.

Ker ne samo odrasli in mladostniki, pač pa tudi otroci vedno več berejo na spletu, kvalitete in uspešnosti takega branja pa ne poznamo dovolj, so v raziskavi PIRLS v letu 2016 prvič preverjali bralno pismenost tudi pri spletnem branju. “Raziskava je pokazala, da slovenski učenci in učenke dosegajo nižje rezultate pri branju v spletnem okolju kot pri klasičnem branju,” je še razkrila Marjeta Doupona.

Najnovejša raziskava PIRLS je tudi pokazala, da približno 15 odstotkov otrok doživlja medvrstniško nasilje vsaj enkrat tedensko, med njimi sta temu nasilju izpostavljeni približno dve tretjini fantov. Ti otroci so v primerjavi z drugimi otroki precej slabši bralci. Razlika se pokaže tudi pri skupinah z različnim socialnoekonomskim statusom, saj je nasilju izpostavljenih nekaj več otrok z nižjim socialnim stanjem.

Državna sekretarka na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Andreja Barle Lakota je ocenila, da so rezultati raziskave za Slovenijo zelo dobri, kar pa ne pomeni, da moramo biti s tem zadovoljni. Spomnila je, da je smo bili opozorjeni na velik vpliv socialnoekonomskega ozadja učencev na njihove dosežke in da dosežki tistih učencev, ki dosegajo najnižje ravni bralne pismenosti vendarle niso tako napredovali kot učenci z višjim socialnoekonomskim statusom. “Znotraj šolskega sistema moramo biti pozorni na te pojave. Prav tako moramo biti pozorni na ustvarjanje varnega in hkrati spodbudnega šolskega okolja,” je še opozorila državna sekretarka.

Medtem rezultati študije, ki so jo v 2016 izvedli v 50 državah in 11 regijah, za ostale države med drugim kažejo, da se je bralna pismenost pri otrocih, starih od devet do deset let, poslabšala v ZDA, Kanadi, Franciji in še nekaterih drugih razvitih državah, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Od tega se je v desetih državah še posebej poslabšala v primerjavi z raziskavo pet let prej, in sicer v Belgiji, Kanadi, Danski, Franciji, Iranu, Izraelu, Malti, Novi Zelandiji, Portugalski in ZDA. Napredek v bralni pismenosti pa je raziskava ugotovila pri otrocih v 18 državah, med drugim v Angliji, Rusiji in Katarju.

Najboljšo bralno pismenost so v raziskavi, v katero je bilo vključenih 319.000 otrok, pokazali otroci iz Rusije in Singapurja.

Dekleta so se bolje od fantov odrezala v 48 državah, s povprečno razliko 19 točk, enakovreden rezultat pa so deklice in dečki dosegli na Portugalskem in v Macau.