Slovenski državni gozdovi so v letu 2016 na podlagi 11 sklenjenih pogodb kupili nekaj manj kot 129 hektarjev gozdov, v letu 2017 na podlagi 14 pogodb okoli 45 hektarjev, lani pa na podlagi 70 sklenjenih pogodb približno 461 hektarjev gozdov. Letos so do konca julija na podlagi 140 pogodb odkupili nekaj več kot 794 hektarjev gozdov, so za STA pojasnili v upravljalcu okoli 236.000 hektarjev državnih gozdov, kar predstavlja približno 20 odstotkov vseh gozdov v Sloveniji.
Kupovanje gozdov oz. povečevanje državnih gozdov je eden od zakonskih ciljev podjetja. Z namenom uresničevanjem tega cilja so julija pristopili k aktivnemu pristopu pridobivanja gozdov. Tako med drugim aktivno komunicirajo s potencialnimi prodajalci, dnevno spremljajo ponudbe za prodajo na oglasnih deskah upravnih enot in pozivajo k podaji informativnih ponudb k prodaji, kar naj bi povečalo interes zasebnih lastnikov za prodajo gozdov.
Slovenski državni gozdovi sicer ne sklepajo neposrednih pogodb s prodajalci, vse prodaje gozdnih zemljišč namreč potekajo preko upravnih enot. Tudi če se stranka dogovarja s Slovenskimi državnimi gozdovi, je tako lahko končni kupec zaradi sistema predkupnih in prednostnih pravic povsem tretji subjekt.
“Pri razpolaganju z državnimi gozdovi in pridobivanju gozdov se oblikujejo večji strnjeni kompleksi državnih gozdov, zmanjšuje delež državnih gozdov v solastnini ter prednostno pridobivajo gozdovi v obmejnem pasu, varovalni gozdovi in gozdovi s posebnim namenom, ki jih v skladu zakonom, ki ureja gozdove, razglasi vlada, ter gozdovi na varovanih območjih po predpisih, ki urejajo ohranjanje narave, za doseganje ciljev teh območij,” so pojasnili v podjetju.
Država ima po zakonu o gozdovih predkupno pravico pri nakupu varovalnih gozdov, gozdov s posebnim namenom (ekološki, socialni, obrambni, turistični, naravne vrednote, gozdni rezervati itd.) in gozdov v kompleksu, večjem od 30 hektarjev.
Slovenski državni gozdovi državna gozdna zemljišča pod določenimi pogoji lahko tudi prodajo ali jih z drugimi lastniki gozdnih zemljišč menjajo. Za to se lahko podjetje odloči v primerih, da se s tem zagotovi učinkovitejše gospodarjenje za vse stranke postopka.
Ob tem morajo biti zagotovljeni določeni pogoji, med drugim se ne sme odtujiti varovalnih gozdov ali gozdov s posebnim namenom, s katerimi država uresničuje pomembne funkcije gozdov v javnem interesu. Poleg tega je zelo pomemben dejavnik, da gre pri tem za manjša gozdna zemljišča, ki niso sestavni del državnih gozdnih kompleksov in ne ležijo v bližini kompleksa državnih gozdov.
“Dejstvo je, da večje in strnjene gozdne posesti državnih gozdov omogočajo lažje, kakovostno, strokovno in bolj ekonomično gospodarjenje z gozdom ter uresničevanje (izvajanje) gozdnogospodarskih načrtov, ki jih za lastnike gozdov pripravlja strokovna gozdarska javna služba – Zavod za gozdove Slovenije,” so poudarili.
Zasebna gozdna posest je namreč po njihovih pojasnilih zelo razdrobljena, saj povprečna posest obsega okoli 2,9 hektarja in še ta je nadalje razdeljena na več med seboj ločenih parcel. Za veliko večino teh posesti gozdovi tudi niso gospodarsko pomembni. Zasebna gozdna posest se še naprej deli, saj se povečuje število lastnikov gozdov.
Po nekaterih podatkih je tako v državi že 314.000 gozdnih posesti, ki jih ima v lasti kar 461.000 gozdnih posestnikov.
“Takšna velika razdrobljenost, število lastnikov in solastnikov gozdov, otežuje strokovno delo in optimalno izrabo lesa v zasebnih gozdovih. Tudi zato si Slovenski državni gozdovi prizadevajo za pridobivanje gozdov v last države in zaokroževanje državnih gozdnih posesti,” so še navedli v upravljalcu državnih gozdov.
