Evropska poslanka Tanja Fajon (S&D/SD) je na plenarnem zasedanju v Strasbourgu dejala, da se strinja in da je zelo pomembno, da se razume, da vladavina prava ni “a la carte”. Nadaljevala je, da je treba spoštovati načela pravne države in sodbe sodišč ter vprašala, ali jih spoštujejo Poljska, Madžarska in Hrvaška.

“Države ne morejo samovoljno diktirati, kaj bodo in česa ne bodo spoštovale,” je dejala in pozvala komisijo, naj ukrepa. Po njenem mnenju bodo na ta način državljani ponovno zaupali EU.

Poslanec Ivo Vajgl (Alde/DeSUS) je za STA opozoril, da se je Juncker izognil temam, ki bi zaostrovale odnose z državami, “ki ne igrajo po naštetih pravilih”, čeprav je v govoru med drugim dejal, da je potrebno doslednejše spoštovanje pravil igre, solidarnost in spoštovanje pravne države, brez česar ni demokracije.

Zadovoljen pa je bil s predlogom organiziranja manjših, nacionalnih konvencij, ki bi po Vajglovem mnenju državljanom omogočili, da bolje spoznajo in podprejo skupne vrednote.

Po mnenju Igorja Šoltesa (Zeleni) je bil med svetlimi točkami poziv k vzpostavitvi evropskega sistema socialnih standardov in čimprejšnjim sprejetjem evropskega stebra socialnih pravic, pri čemer je za STA izrazil upanje, da je Juncker mislil resno. Opozoril je, da se samo z obljubami in puhlicami ne more prepričati državljanov, ki zahtevajo konkretne rešitve.

“EU si ne bo povrnila zaupanja državljanov, dokler se bo še naprej ustvarjal občutek, da v prvi vrsti koristi predvsem kapitalu in ne državljanom,” je dejal.

Slovenski poslanci Evropske ljudske stranke (EPP) so ob govoru opozorili, da nekateri izzivi še vedno ostajajo in da jim Juncker ni posvetil dovolj pozornosti.

Milan Zver (EPP/SDS) je pričakoval, da bo govor dokaj optimističen, saj je EU izšla iz ekonomske, finančne in socialne krize zadnjih let. Kritičen pa je bil, da se ni veliko posvetil vprašanju terorizma in nezakonitim migracijam, ki skrbijo državljane EU in “niso najbolj sladke teme”, je dejal za STA.

Zaskrbljen pa je tudi nad Junckerjevim predlogom o integraciji in poenotenju EU. Kot je pojasnil, je EU unija državljanov in držav članic, zato mora zastopati tako interese držav članic kot tudi državljanov ter ne more biti podobna nacionalni demokraciji, ki predstavlja državljane.

Poslanka Patricija Šulin (EPP/SDS) je prav tako opozorila, da številni izzivi še ostajajo, med drugim migracije ter varnostna in obrambna politika. Kritizirala pa je tudi še vedno previsoko brezposelnost, predvsem med mladimi.

Kot je sporočila za STA, imata Evropski parlament in komisija sedaj priložnost, da še bolj stopita skupaj in izkažeta “prepotrebno enotnost, ki jo v teh časih še kako potrebujemo”. Po njenem mnenju se lahko le združeni uspešno spopademo z vsemi izzivi in dosežemo interese in cilje.