Film pripoveduje o 17-letni Ivi, ki se sooča s smrtjo svoje matere. Pod vplivom te velike osebne izgube in odkritja, da ni vedela vsega o svoji mami, se počasi potaplja v drugačen, skoraj sanjski svet, ki je daleč od njene realnosti.
Kot piše v utemeljitvi, film pred gledalci razpre svet glavne junakinje, mladega dekleta, ki je pred nedavnim izgubilo mater. V edinstvenem in dovršenem filmskem jeziku riše notranje doživljanje protagonistke, ki se sooča z materino skrivno preteklostjo in skoznjo poskuša poiskati smisel v novonastalih odnosih. S subtilno dramaturgijo, ki jo nadgrajujejo do potankosti premišljeni zvočni in vizualni detajli, ustvari svojevrstno atmosfero, ki ne le očara, ampak predvsem povabi gledalca v lastno popotovanje po pokrajini čutnega.
“To je film, ki govori s tišino, ne z besedami, ter pri tem gledalca ne podcenjuje, temveč mu nudi prostor za lastno refleksijo. Prav zaradi zavestnega odmika od dogajanja je še bolj bogat v podobah, ki s svojo intenzivnostjo in premišljeno umeščenostjo oblikujejo zaokroženo celoto pomenov. Čas, misel in narava prevzamejo v tem filmu novo dimenzijo, saj nenehno razpirajo polja asociativnega, simbolnega in intuitivnega,” je še zapisala žirija.
V filmu igrajo Doroteja Nadrah, Kristoffer Joner, Matej Zemljič, Zita Fusco, Zoja Florjanc Lukan in Matija Vastl. Sonja Prosenc podpisuje tudi scenarij, direktor fotografije je Mitja Ličen, montažerka Frida Eggun Michaelsen, scenograf Vasja Kokelj, oblikovalka maske Alenka Nahtigal, kostumograf Leo Kulaš, oblikovanje zvoka so imeli na skrbi Riccardo Spagnol, Julij Zornik in Gisle Tveito. Producent je Monoo, koproducenta Nefertiti Films (Italija) in Incitus Film (Norveška).
Film je svetovno premiero doživel v Karlovyh Varyh, kjer ga je žirija nagradila za izjemen umetniški dosežek. Na Festivalu slovenskega filma (FSF) si je prislužil dve vesni, režiserka je prejela še nagrado Štigličev pogled, ki jo Društvo slovenskih režiserjev podeljuje za izjemno režijo, direktor fotografije Ličen pa nagrado iris Združenja filmskih snemalcev za najboljšo fotografijo v celovečernem filmu.
Kot so sporočili iz Zveze društev slovenskih filmskih ustvarjalcev, so junija skladno s pravili Akademije za filmsko umetnost in znanost pozvali strokovna društva s področja produktivne kinematografije, naj predlagajo svojega predstavnika, ki se bo potegoval za kandidaturo za nagrado oskar za najboljši mednarodni celovečerni film 2020.
Producenti so prijavili štiri filme. Vsi so izpolnjevali pogoje za prijavo za kandidaturo, poleg Zgodovine ljubezni še filme Igram, sem v režiji Miroslava Mandića (produkcija Filmostovje), Ne bom več luzerka v režiji Urše Menart (produkcija Vertigo) in Posledice v režiji Darka Štanteta (produkcija Temporama).
Žirijo so sestavljali režiser Martin Turk, direktor fotografije Simon Gosnik ter producenti Sara Živkovič, Branislav Srdić in Tomi Matič, montažer Andrej Nagode, igralka Nika Rozman ter predavateljica in publicistka Polona Petek.
