Po besedah prvega moža Krke Jožeta Colariča so tovrstni obiski “osnova za nas gospodarstvenike, da imamo boljše priložnosti, za še boljše nastope na tržišču”. “Krka se bo recimo letos približala znesku 300 milijonov evrov prodaje v Rusiji, kar predstavlja okoli 40 odstotkov vsega slovenskega izvoza v Rusijo. Taki obiski pa dajejo še dodatne priložnosti, ker ustvarjajo dobro vzdušje,” je dejal.
Podobno meni predsednik uprave Geoplina Boštjan Napast. “Že veliko let sodelujemo z Gazpromom in kot veste, je energetika tudi del zunanje politike. Zato je v tem kontekstu ta obisk še toliko bolj pomemben,” je dejal.
V okviru tokratnega dvodnevnega obiska Šarca pri ruskem premierju Dmitriju Medvedjevu, ki se danes zaključuje, se je Napast srečal tudi z Eleno Burmistrovo, namestnico predsednika uprave Gazproma Alekseja Millerja, ki je odgovorna za dobavo plina v EU. Začeli so pogovore o novi dolgoročni pogodbi. “Skupni zaključek je bil, da se o njej začnemo pogovarjati čim prej, torej konec tega leta oz. v začetku prihodnjega,” je povedal.
Vodja Iskratela Željko Puljić je prav tako izpostavil, da je zelo pomembno, da država vzdržuje redne odnose na najvišji ravni, na ravni premierjev, zunanjih ali gospodarskih ministrov. “Izredno pomembno je, da se o vseh odprtih vprašanjih tudi pogovarjajo. In potem lahko mi gospodarstveniki delamo bolj sproščeno,” je dejal. “Za Ruse je namreč zelo pomembno, da imamo mi podporo naše države,” je dodal.
Danilo Duraković, lastnik podjetja Comita, ki se ukvarja predvsem z avtomatizacijo proizvodnih procesov, zlasti v energetiki, je izpostavil tudi pomen vezi med narodoma, ki se vzdržujejo s tovrstnimi obiski. “Na ta način Rusi občutijo, da smo z njimi, ne proti njim. Še zdaj žanjemo tisto, kar je bilo narejeno v času bivše države. Rusi tega niso pozabili. Cenijo tudi našo pripadnost slovanskemu rodu,” je dejal.
Pomen tovrstnih obiskov je podčrtal tudi gospodarski minister Zdravko Počivalšek. “Vsak obisk državne delegacije, še posebej če so zraven gospodarstveniki, je pomemben za naše gospodarstvo. To še toliko bolj velja v državah, v katerih država lahko pomaga gospodarstvenikom odpirati vrata. In Rusija to nedvomno je,” je poudaril v izjavi za STA.
Trgovinska menjava z Rusijo sicer beleži vzpone in padce – zlasti zaradi nihanja cen energentov, ki so pretežen del ruskega izvoza v Slovenijo, pa tudi vpliva sankcij EU in zveze Nato proti Rusiji zaradi ukrajinske krize, je povedal Počivalšek.
Kljub temu je izrazil zadovoljstvo, da trgovinska menjava raste. “Z našim izvozom v Rusijo smo že skoraj pri 900 milijonih evrov, s čimer se približujemo rekordu iz leta 2013, ko je bilo izvoza čez milijardo evrov. Ponosen sem na naših 38 podjetij, ki delujejo tu v Rusiji. Sem so investirala 357 milijonov evrov,” je poudaril.
Možnosti za nadaljnji razvoj sodelovanja Počivalšek vidi predvsem na področju spodbujanja tujih neposrednih naložb, zlasti na področjih informacijske in komunikacijske tehnologije, učinkovite rabe energije, avtomatizacije v industriji, kmetijske mehanizacije, živilsko-predelovalne industrije in zdraviliškega turizma.
Možnosti prav tako vidi v sodelovanju na tretjih trgih, izrazil pa je tudi pričakovanje, da bodo ruski investitorji sodelovali v zadnji fazi privatizacije še 110 slovenskih podjetij v državni lasti.
Počivalšek je ob tem zavrnil pomisleke, da bi krepitev odnosov z Rusijo lahko negativno vplivala na odnose z drugimi zavezniškimi državami. “Slovenija je izvozno gospodarstvo. Od lanskega bruto družbenega proizvoda, ki je znašal 46 milijard evrov, smo izvozili za 39 milijard evrov. Se pravi 85 odstotkov. In od tega smo 80 odstotkov izvozili na trge EU. Ne zanemarjamo pa nobenega trga. In ruski trg je za nas pomemben,” je poudaril.
“Sem gospodarski minister in sem dolžan našim podjetjem priskrbeti najboljše poti, da lahko prodajajo svoje izdelke. V gospodarstvu je sicer politika pomembna, ampak gospodarstvo je najbolj pomembna politika,” je še dejal Počivalšek.
Poleg tega ruski trg ni najpomembnejši za Slovenijo. “Na prvem mestu je EU, na drugem Zahodni Balkan, Kitajska pa je že prehitela Rusijo, ki je tako na četrtem mestu za Slovenijo,” je še pojasnil minister.
V visoki vladni delegaciji sta bila v Rusiji še zunanji minister Miro Cerar in ministrica za delo, družino in socialne zadeve Ksenija Klampfer. Glavni del njenega obiska je bil sicer namenjen torkovemu odprtju prvega spomenika slovenskim žrtvam na območju današnje Rusije med obema svetovnima vojnama.
Hkrati pa je za STA spomnila, da si Slovenija z Rusijo prizadeva skleniti socialni sporazum, “predvsem za vse tiste, ki iz Slovenije hodijo delat v Rusijo. Zaenkrat smo v fazi pogajanj, je pa res, da so socialni sistemi, predvsem pokojninski sistem, zelo različni,” je pojasnila.
Veliko upanja polaga v četrti krog pogajanj, ki ga bo gostila jeseni v Ljubljani. Upa, da bodo pogovore uspešno zaključili v roku enega leta.
