V Sloveniji je bilo konec leta 2015 po ocenah med 533 in 598 medvedov, potem ko jih je bilo leta 2007 med 394 in 475. Rast populacije v tem času je 33-odstotna, kar pomeni, da je bil letni odvzem v teh letih nekoliko pod ravnjo rodnosti, piše v osnutku odloka, objavljenem na spletni strani ministrstva.

Po mnenju ministrstva predvideni odvzem 200 medvedov ne bo ogrozil ugodnega stanja populacije rjavega medveda v Sloveniji.

Območje razširjenosti medveda v Sloveniji se namreč ne zmanjšuje in v primeru odvzema v višini ocenjenega prirastka ni razloga, da bi se to zgodilo v prihodnosti.

Predlagani odstrel medvedov v celoti podpirajo v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), kjer so ocenili, da predlog odraža dejansko stanje na terenu in predstavlja prvi korak k izboljšanju razmer.

“Zmanjšanje populacije omogoča ohranjanje podeželja, ohranjanje kmetijske dejavnosti na podeželju, ki predstavlja svoj delež pri samooskrbi s hrano. Omogoča možnost po ohranitvi kulturne krajine in vseh funkcij, ki jih kulturna krajina nudi človeku v sodobnemu načinu življenja,” so poudarili v KGZS in dodali, da predlagani odvzem “nikakor ne bo ogrozil ugodnega stanja populacije medveda”.

Tudi pri volku podatki kažejo na trend naraščanja populacije. Naravne razmere za volka so namreč v Sloveniji ugodne, ker ima na voljo primeren življenjski prostor, zaradi dobre reprodukcijske sposobnosti je pričakovan tudi trend širjenja življenjskega prostora, zlasti proti Alpam.

Populacija volkov v Sloveniji po zavarovanju leta 1993 narašča. V celotni superpopulaciji, ki vključuje tudi vse zaznane volkove v čezmejnih tropih, je po ocenah okoli 73 volkov, dejansko so zaznali 60 različnih osebkov.

Na območju Slovenije je bilo v sezoni 2016/2017 zaznanih 14 tropov volkov: pet vitalnih (več generacij mladičev – Gotenica, Menišija, Rog, Nanos, Javorniki Jug/Vremščica 2), tri v nastajanju (najverjetneje brez postavljene socialne strukture – Trnovski gozd, Snežnik, Javorniki Sever 2), za šest tropov pa je premalo podatkov, da bi lahko opredelili njihov status.

Po pojasnilih ministrstva vsako leto s strani kmetijskih organizacij prihajajo zahteve po visokih odstrelih in radikalnem zmanjšanju številčnosti volkov. Eden od vzrokov za nezadovoljstvo med rejci in predstavniki kmetijske stroke so zamude pri sprejemanju odločitev za odvzem velikih zveri, predvsem pa nereden in večkrat zadržan odstrel volkov v preteklih letih (v letih 2013, 2015 in 2016).

Po drugi strani vsako leto nekatere nevladne organizacije in posamezniki zahtevajo popolno zavarovanje volkov, torej nasprotujejo vsakemu aktivnemu poseganju v populacijo in predlagajo izključno preventivne ukrepe.

“Vendar s preventivnimi ukrepi lahko zmanjšamo število škodnih dogodkov na premoženju, ne vplivamo pa s tem na velikost populacije in njeno prostorsko širjenje,” piše v osnutku odloka. Z zelo omejenim aktivnim poseganjem v populacijo se namreč nekoliko upočasni trend širjenja, s tem pa pridobi možnost, da se ljudje lahko pripravijo na morebitno možnost sobivanja.

Ministrstvo se je pri pripravi odloka glede na dosedanjo prakso odločilo za alternativni pristop. Ker je populacija volka za poseganje ranljiva, se z odlokom določa varno višino odvzema, tej pa je podrejen odstrel. S tem odstrel ni več številčno določen s predpisom, ampak se ravna glede na vse registrirane izgube.

Poleg tega so uvedeni dodatni varovalni ukrepi za ohranjanje socialne strukture, torej zmanjševanja možnosti odstrela odraslih volkov, saj se odstrel zaključi takoj, ko se doseže 40 odstotkov predvidenega celotnega odvzema. “S tem je zmanjšano tveganje za destabilizacijo volčjih tropov,” še piše v osnutku odloka.

Za medvede se lahko odstrel izvaja do konca aprila 2019, za volkove pa do konca januarja 2019 in nato še ves september 2019.

Načrtovalsko obdobje za odvzem medvedov in volkov iz narave za leto 2018 se bo izteklo s koncem septembra. V tem času je predviden odvzem 132 medvedov in 10 volkov.