Novela poleg možnosti uporabe električnega paralizatorja uvaja možnost avtomatiziranega prepoznavanja registrskih tablic pri nadzoru prometa, zbiranje, hranjenje in obdelavo podatkov o letalskih potnikih ter hrambo profilov odvzetih vzorcev DNK. Določa tudi pogoje za policijsko uporabo brezpilotnih letal, uvaja podaljšanje prepovedi udeležbe na športnih prireditvah z enega na dve leti ter možnost prekinitve potovanja skupinam navijačev, pri katerih najdejo stvari, ki kažejo, da nameravajo kršiti javni red in mir.

Uvedba paralizatorjev je sicer požela nemalo nasprotovanja. V poslanski skupini SDS so sicer v drugi obravnavi predlagali tudi dopolnilo, s katerim bi uporabo električnih paralizatorjev omejili le na primere, ko je dovoljena uporaba strelnega orožja oziroma je ogroženo življenje policistov ali tretjih oseb. V ZL so predlagali, da člen, ki dovoljuje uporabo paralizatorja, nasploh črtajo, a so poslanci obe dopolnili zavrnili.

Novela je bila ves čas sprejemanja deležna kritik informacijske pooblaščenke ter nekaterih opozoril varuha človekovih pravic. Informacijska pooblaščenka je na primer opozorila, da ni potrebe, da policija zbira podatke o letalskih potnikih, ki niso problematični, posebej na letih znotraj EU. Glede uporabe sistema optične prepoznave registrskih tablic pa je menila, da bo šlo za množičen nadzor, saj bo nadzorovan vsak in to brez poprejšnjega opozorila. Tudi zbiranje biometričnih podatkov je po mnenju informacijske pooblaščenke zastavljeno preširoko, prav tako možnost uporabe brezpilotnih letal.

Na drugi strani sta koalicija in notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar v razpravi v DZ poudarjali, da so pri obravnavi novele zelo pretehtali, ali so posamezne spremembe nujne in sorazmerne. Po prepričanju ministrice je v zakon vgrajenih veliko varovalk, ki bodo preprečile morebitne zlorabe. Poudarjala je tudi, da policija nova pooblastila potrebuje, da bo lažje zagotavljala varnost, saj se varnostne razmere spreminjajo, prav tako tehnologija.

Poslanci so novelo sprejeli 17. februarja.