Tradicionalni, že 26. Statistični dan so letos posvetili statistiki o hrani in ga poimenovali Lačni podatkov? Direktorica Statističnega urada RS Genovefa Ružić je poudarila, da je vsak osmi Zemljan lačen, vsak tretji trpi zaradi pomanjkanja hrane, zato letos prav tematika hrane.
Lipušček Miklavičeva je pojasnila, da so v mlekarni vedno gojili pošten odnos do kmetov in kupcev, ki jim povedo, kako delajo in zakaj imajo njihovi izdelki višjo dodano vrednost. “Kupec ve, kaj dobi za kak cent več, ki ga plača za mleko,” je dejala.
Opozorila je še, da smo potrošniki obsedeni z nizkimi cenami. V Sloveniji smo pri mleku 120-odstotno samooskrbni, a še vedno uvozimo 49 odstotkov mlečnih izdelkov, ki napolnijo trgovske police in gostinske lokale. “Smo koš za smeti za izdelke, ki jih v drugih državah ne prodajo. Ker smo na stežaj odprli svoja vrata in z veseljem sprejmemo, kar nam od drugod pripeljejo,” je dejala.
Kot je opozorila, se začnejo prehrambene navade vzgajati v vrtcih. “Tam je pomembno, kakšne izdelke se kupuje, tudi preko javnih naročil. Žalostno je, da je še vedno merilo najnižja cena, za naše otroke, starostnike,” je dejala.
Če kupimo 10 dekagramov dobrega sira po nekoliko višji ceni, je manjša možnost, da ga bomo zavrgli, kot če kupimo kilogram poceni sira, je še menila prva dama Planike, ki je izpostavila, da je poceni nakup na koncu vedno drag nakup. “Raje kupujmo manj in to bolj kakovostno,” je dodala.
Miklavičeva je prepričana, da je vsa slovenska živilska industrija dobra in varna. “Ko stojimo pred policami raznovrstne hrane, se moramo zavedati, da včasih embalaža preseže ceno tistega, kar je v njej, in to ni prav,” je dejala. Vsaka proizvodnja stane, kar je dobro, za tisto je vredno plačati.
Ko se odločamo o nakupu hrane, moramo po njenih besedah razmisliti o svojem zdravju, ki je najpomembnejše. “Boli me, ko koga slišim, da kaj pa je to kaj takega, če je dal za nakup avta 1000 evrov več. Se to vprašamo pri kruhu, mleku, kjer je par centov razlike? Naj bo to vodilo pri naših nakupnih navadah,” je še potrkala na vest kupcev Lipušček Miklavičeva.
Da je izjemnega pomena izkoristiti območja z omejenimi dejavniki kmetovanja, je poudaril Jože Verbič s Kmetijskega inštituta Slovenije. Tri četrtine Slovenije namreč leži prav na takih območjih. Preveč mleka in mesa priredimo s krmo v ravninskem delu, je dejal in poudaril, da pa se na omejenih območjih meso in mleko priredi s surovinami, ki so za prehrano za ljudi neuporabne.
Slovenija bi se po Verbičevem mnenju morala nujno povezati s sosednjimi državami v alpskem svetu in dvigniti ugled prehranskih proizvodov na območjih z omejenimi dejavniki. Veliko priložnosti je predvsem pri senenem mleku. Mleko, prirejeno na območjih z omejenimi dejavniki, je lahko glavni slovenski proizvod, ravninska območja pa potem izkoristimo za rastlinsko pridelavo, je menil Verbič.
Tadeja Kvas Majer s kmetijskega ministrstva je priznala, da mora ministrstvo pripraviti vse vzvode, ki služijo pridelovalcem in živilsko predelovalni industriji. “Prvič v zgodovini smo zaščitili trajno varovana kmetijska zemljišča, cilj je, da jih ohranimo vsaj 350.000 hektarjev,” je dejala in dodala, da si želi večjo zavest potrošnikov, ki bi z veseljem kupovali slovenske proizvode.
Med proizvajalci hrane je močno prisoten občutek, da je to, kar pridelajo, brez vrednosti, je priznal direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Branko Ravnik, ki si želi v sektor pripeljati pozitivno energijo. “Gradimo lahko na tem, da je proizvodnja hrane v Sloveniji visoko kakovostna. Kar pridelujemo, je dejansko hrana na načelih tradicionalne proizvodnje, tudi živilska industrija vztraja na tradicionalnih metodah predelave, ni bližnjic,” je dodal.
Meni, da imamo še vedno razmeroma dobro vzpostavljen zadružni sistem, ki ima ključno vlogo pri odkupu, večino živine in mleka se odkupi preko zadrug, tudi žit. Ta sistem kaže nadgraditi. “Imamo podlago, da malodušje spremenimo, čakajo nas še potrebni koraki,” je še dejal Ravnik.
Matej Gregorič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje pa je opozoril, da so prehranske navade Slovencev še vedno slabe in da ni mogoče pričakovati, da se bodo spremenile v kratkem času. Trendi se sicer nekoliko izboljšujejo, predvsem pri šolarjih, kjer je sadje vse bolj priljubljeno, manj pa je popularna zelenjava, ki jo uživa tudi vse manj odraslih.
Tretjino pridelane hrane v svetu zavržemo, po drugi strani pa zbiramo denar za lačne, je opozorila Urša Zgojznik iz društva Ekologi brez meja. Prepričana je, da če bi pravilno naslavljali problematiko prehrane, bi s tem reševali tudi posledice podnebnih sprememb.
Po površini njiv na prebivalca (851 kvadratnih metrov) je Slovenija krepko pod evropskim povprečjem, pa tudi pod povprečjem sosednjih držav. Kmetijska gospodarstva po Sloveniji sicer uporabljajo skoraj 477.000 hektarjev kmetijskih zemljišč oz. približno četrtino ozemlja, vendar so več kot polovica teh zemljišč trajni travniki in pašniki, saj se kar 80 odstotkov kmetij ukvarja z živinorejo.
Dosežene stopnje samooskrbe so odsev tega stanja – pri živinorejski proizvodnji so stopnje visoke, pri rastlinskih pridelkih pa precej nižje – pri žitih 73 odstotkov, pri krompirju 59 odstotkov, pri zelenjavi 39 odstotkov in pri sadju 47 odstotkov. Slovenija je zato neto uvoznica hrane, saj se doma pridela manj kot polovica porabljene hrane.
