Prvič od leta 2002 nobena članica območja evra ni v postopku zaradi prekomernega javnofinančnega primanjkljaja, torej primanjkljaja nad tremi odstotki bruto domačega proizvoda (BDP). Tako so vse v preventivni fazi postopka preverjanja javnih financ, ko se komisija pri ocenjevanju osredotoči na uresničevanje srednjeročnega proračunskega cilja.
Komisija je danes objavila ocene osnutkov proračunskih načrtov članic območja evra za prihodnje leto. Kot vselej je članice razvrstila v tri skupine: skladne s proračunskimi pravili, pretežno skladne in s tveganji neskladnosti. Pri nobenem pa tokrat ne ugotavlja resne neskladnosti s proračunskimi pravili, kot je lani v primeru italijanskega proračuna.
V prvi skupini članic s proračunskimi načrti, ki so skladni z evropskimi proračunskimi pravili, opredeljenimi v paktu o stabilnosti in rasti, je devet držav: Nemčija, Irska, Grčija, Ciper, Litva, Luksemburg, Malta, Nizozemska in Avstrija. Pretežno skladna sta osnutka Estonije in Latvije.
Pri proračunskih načrtih osmih držav – poleg Slovenije so to še Belgija, Španija, Francija, Italija, Portugalska, Slovaška in Finska – pa komisija ugotavlja tveganja neskladnosti z evropskimi proračunskimi pravili, saj so mogoča znatna odstopanja od priporočene poti do njihovih srednjeročnih proračunskih ciljev.
V primeru Belgije, Španije, Francije in Italije komisija opozarja tudi na neskladnost s ciljem glede zmanjševanja javnega dolga. Prav te članice jo tudi najbolj skrbijo. Preostale štiri namreč beležijo javni dolg pod 60 odstotki BDP, kar je zgornja dovoljena meja po paktu o stabilnosti in rasti, ali pa bodo pod tem pragom v kratkem.
Slovenija bo po pričakovanjih kmalu izpolnila pravilo, da javni dolg ne sme preseči 60 odstotkov BDP. Poleg tega je z nominalnim presežkom precej daleč od zgornjega dovoljenega praga treh odstotkov javnofinančnega primanjkljaja. Vendar pa ne napreduje dovolj hitro k srednjeročnemu proračunskemu cilju, to je strukturni primanjkljaj v višini 0,25 odstotka BDP, je danes v Bruslju izpostavil podpredsednik komisije Valdis Dombrovskis.
Ob tem je sicer Dombrovskis poudaril, da je ob upoštevanju nominalnega presežka v višini 0,5 odstotka BDP in velike negotovosti glede izračuna proizvodne vrzeli povsem mogoče, da bo Slovenija v letu 2020 bliže temu cilju. To bodo po njegovih besedah potrdili spomladi.
V Bruslju so sicer pred današnjo oceno neuradno pojasnjevali, da v primeru Slovenije ni posebnih skrbi in da je povsem mogoče, da bo spomladi prihodnje leto prešla iz skupine držav s tveganji proračunske neskladnosti v skupino držav, ki so pretežno skladne z evropskimi proračunskimi pravili.
V primeru Slovenije je srednjeročni proračunski cilj določen v višini 0,25 odstotka strukturnega primanjkljaja v letu 2020. Po jesenski gospodarski napovedi komisije pa naj bi Slovenija prihodnje leto beležila 0,9-odstotni strukturni primanjkljaj. Zaradi tega odstopanja je torej znova v skupini držav s tveganji neskladnosti z evropskimi proračunskimi pravili.
V prejšnjem ciklu ocenjevanja – mnenje o posodobljenem osnutku proračunskega načrta Slovenije je komisija izjemoma objavila konec februarja, ker je osnutek iz oktobra lani zaradi volitev temeljil na predpostavki nespremenjene politike in je bil v vmesnem času ponovno predložen – je komisija pri slovenskem načrtu prav tako ugotovila tveganje neskladnosti z evropskimi pravili.
Ocene komisije in Slovenije glede strukturnega položaja se sicer običajno precej razlikujejo, predvsem zaradi razlik v metodologiji izračuna proizvodne vrzeli oziroma tega, na kateri stopnji konjunkturnega cikla je trenutno slovensko gospodarstvo. Proizvodna vrzel namreč prikazuje razliko med dejanskim in maksimalnim potencialnim BDP.
