Raziskovalci razlagajo, da odkritje predstavlja doslej neznan mehanizem prenosa signalnih kompleksov preko zunajceličnih veziklov kot mehanizem medceličnega komuniciranja, ki lahko prispeva k širjenju vnetja. To pa predstavlja tudi osnovo za morebitno smer zdravljenja raka, so danes sporočili s Kemijskega inštituta.
Celice reagirajo na spremembe v okolju preko prenosa signalov, ki sprožijo procese, kot je npr. vnetni odziv. Pri tem je pomemben protein MyD88, saj igra ključno vlogo v signalizaciji imunskega odziva, do katerega pride pri okužbah in drugih poškodbah. Po drugi strani pa pretirana aktivacija celic lahko privede do bolezni.
Prva avtorica raziskave Mateja Manček Keber že več let raziskuje vlogo zunajceličnih veziklov. Ti so neke vrste mehurčki, zamejeni z lipidno membrano, ki vsebujejo sestavine celic, kot so proteini, oligosaharidi, lipidi in RNK.
Zunajcelične vezikle je najti v krvi in drugih telesnih tekočinah in njihov pomen je zlasti v vlogi posredovanja informacije med izvornimi in tarčnimi celicami, zlasti pa se je to pokazalo pomembno pri raku.
V Waldenströmovi makroglobulinemiji, vrsti limfoma, raka krvnih celic, so odkrili, da več kot 90 odstotkov pacientov vsebuje mutiran protein MyD88 L265P, ki povzroči od receptorjev neodvisno aktivacijo celic.
Blokiranje signalizacije preko tega proteina povzroči smrt rakavih celic in o molekulskem mehanizmu aktivacije so raziskovalci Kemijskega inštituta poročali že leta 2014.
Raziskovalci so pokazali, da se MyD88 L265P, prenesen z zunajceličnimi vezikli, sprosti v citoplazmo tarčnih celic, kjer tvori signalni kompleks z lastnim MyD88 in sproži vnetje. Vnos zunajceličnih veziklov so opazili v miših, kjer so zunajcelični vezikli spremenili mikro okolje v kostnem mozgu.
MyD88 so zaznali tudi v zunajceličnih veziklih, ki so bili izolirani iz kostnega mozga bolnikov z Waldenströmovo makroglobulinemijo, kar po navedbah inštituta dokazuje, da do tega procesa prihaja tudi v pacientih z rakom.
Avtorji raziskave so Mateja Manček Keber, Duško Lainšček, Mojca Benčina s Kemijskega inštituta, Rok Romih z Inštituta za biologijo celic Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, Jiaji G. Chen, Zachary R. Hunter in Steven P. Treon z inštituta Dana Farber Cancer Institute, ki deluje v okviru Harvard Medical School v ZDA, enega najuglednejših centrov za zdravljenje te vrste raka na svetu, ter Roman Jerala s Kemijskega inštituta, ki je raziskavo vodil.
Rezultati raziskave so bili objavljeni v ugledni reviji za področje hematologije Blood, dosegljiva je na spletnem naslovu http://www.bloodjournal.org/content/early/2018/01/19/blood-2017-09-805499?sso-checked=true.
