Med bolj zasedenimi zapori so še zapor na Dobu (106-odstotna zasedenost), v Kopru (nekaj manj kot 94-odstotna zasedenost) in v Mariboru (96,5-odstotna zasedenost). Najmanj zasedena sta zapor v Novi Gorici (71-odstotna zasedenost) in prevzgojni dom v Radečah (42,5-odstotna zasedenost).

Če se je število zaprtih v preteklih letih povečevalo, pa se je po besedah direktorja Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij Jožeta Podržaja trend zdaj obrnil. Tako se število zaprtih nekoliko zmanjšuje.

Trenutna povprečna zasedenost slovenskih zaporov je po besedah Podržaja okoli 100-odstotna. V zaporih, kjer število zapornikov preseže še obvladljivo številk, skušajo težave reševati s prerazporejanjem v druge zapore, težava pa je, da to povsod ni mogoče. “Gre za objektivne razloge. Mladoletne zaprte na primer težko namestimo kam drugam, kot v Radeče,” je povedal na nedavni seji komisije DZ za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti.

Novih ukrepov za zmanjševanje prezasedenosti zaporov na upravi za izvrševanje kazenskih sankcij ne predvidevajo, naj bi pa težave v veliki meri rešil nov ljubljanski zapor, ki ga načrtujejo postaviti v Bizoviku. Kot so navedli za STA, je za gradnjo že pripravljena projektna naloga, tudi sicer za zdaj vse poteka po načrtih. Gradnjo naj bi po načrtu začeli leta 2018, zaključili pa leta 2020.

V prihodnjem letu bo Slovenija vključena tudi v program nadzora komiteja Sveta Evrope za preprečevanje mučenja in ponižujočega ravnanja, del nadzora pa bodo po besedah Podržaja zagotovo tudi zapori. Zaradi nehumanih razmer predvsem v ljubljanskih zaporih je Slovenija sicer zapornikom že morala plačati odškodnine.