Robanova je s kolegi na današnji novinarski konferenci pojasnila razloge za nastali položaj in prizadevanja za ohranitev strokovnih programov, ki jih društvo izvaja že 22 let. Povedala je, da je društvo izgubilo tožbo proti nekdanji predsednici Tatjani Fink, ki je tožila zaradi neupravičene prekinitve delovnega razmerja, tudi na višjem sodišču. To je potrdilo sodbo delovnega in socialnega sodišča, da je bila izredna odpoved Finkovi leta 2015 nezakonita.
“22. avgusta smo prejeli sklep o izvršbi v znesku 75.000 evrov, kljub temu da smo predlagali obročno odplačevanje, na kar sploh nismo prejeli odgovora. Isti dan so nam blokirali transakcijski račun, kar pomeni, da nam je onemogočeno poslovanje,” je opozorila Robanova. Dodala je, da so programi društva resno ogroženi, tudi vseslovenski tabor žalujočih otrok, predviden v oktobru.
Odkar več ne sodelujejo pri Hiši hospic, za katero že dve leti skrbi zavod Ljubhospic Lekarne Ljubljana, se v društvu po besedah Robanove ukvarjajo še s hospic podporo bolnikov in svojcev na domu, programi detabuizacije smrti, žalovanja otrok in odraslih, izvajajo tudi redna izobraževanja po različnih ustanovah.
Lani so v društvu, ki zaposluje 23 ljudi, nudili pomoč 1613 uporabnikom. V programe žalovanja je bilo vključenih 917 odraslih in 362 otrok ter mladostnikov. Poleg tega so izvajali številne delavnice in izobraževanja za detabuizacijo smrti. Vsi programi so brezplačni. Samo v lanskem letu so njihovi prostovoljci opravili 15.000 prostovoljskih ur, je nanizala Robanova.
Po njenih navedbah se vsako leto vse več ljudi obrača na društvo, saj so edina nevladna organizacija pri nas, ki že 22 let skrbi za celostno oskrbo umirajočih in njihovih svojcev. Z namenom ohranitve društva je pozvala pristojne politike in ministrstva, da poiščejo rešitev za ohranitev programov.
Da so v društvu zelo zaskrbljeni nad njegovo usodo, je potrdil Jože Likar, ki že deveto leto dela kot prostovoljec. Skrbi ga blokada računa, pri čemer se sprašuje, kaj to pomeni za delovanje društva.
Nad usodo društva je zaskrbljena tudi Vesna Šarf Džindžinovič, sicer upokojena pediatrinja, ki je spremljala razvoj Hiše hospic oziroma mobilnih skupin in paliativne oskrbe v skrbi za svojo mamo in taščo. Hodila je na seminarje paliativne medicine, kar ji je pozneje, ko ji je mama zbolela, zelo koristilo.
Tudi v Europa Donni po besedah Tanje Španič podpirajo društvo in si močno prizadevajo, da paliativno oskrbo v Sloveniji uredijo.
Na izjave Robanove se je odzvala Finkova. Popolnoma absurdno se ji zdi, da jo predsednica društva hospic prikazuje kot “krvnico društva, potem ko ga je dvajset let lastnoročno gradila, vanj vlagala vse svoje znanje in izkušnje, potem pa bila nezakonito odpuščena in v času sojenja postala še predmet medijskega linča”.
“Že takoj po moji vložitvi tožbe sem predsednici večkrat predlagala izvensodno poravnavo, a se na ta ne na noben drug poziv do zdaj ni odzvala,” je navedla Finkova. Slednja sicer “v dobro umirajočih in njihovih svojcev iskreno upa, da v društvu najdejo rešitev ter ohranijo programe in nadaljujejo z njihovim izvajanjem”.