Občina Brda je zainteresiranim vlagateljem ponudila pomoč in jim pomaga pri pridobivanju lastništva hiš in zemljišč okoli vasi. Novi lastniki, ki jih na občini še ne razkrivajo, neuradno pa naj bi šlo za večjo medijsko hišo iz tujine, želijo posneti resničnostni šov o obnovi vasi, ki naj bi trajala prihodnji dve ali tri leta.

Tudi o ceni projekta in podrobnejših načrtih še ne želijo govoriti, vsekakor pa naj bi se obnova začela še letos.

Kot napovedujejo, po obnovi vasi ne bodo znova prepustili propadanju. Po besedah direktorice briške občinske uprave Anite Manfreda razmišljajo o ureditvi razpršenega hotela za goste, ki si bodo želeli uživati v miru in neokrnjeni naravi.

Večina prebivalcev se je iz Slapnika, ki šteje 17 hiš, v njih pa je živelo kakih 80 prebivalcev, po drugi svetovni vojni odselila na Goriško, Koprsko, v Ameriko, Avstralijo in drugam po svetu.

Sicer propadajoča vasica je polna zanimivih motivov in prelepih kamnoseških detajlov, ki pričajo o nekdanjem živahnem utripu in dobrem življenju domačinov. To je bilo namreč nekdaj naselje premožnih kmetov. Svoje pridelke, predvsem drva in kostanje, so prodajali v Italiji, doma pa so zase pridelali vse potrebno za preživetje. Vrtovi so bili na zemljiščih ob vasi, precej je bilo tudi živine.

Kot je za STA povedal arhitekt Alessio Prinčič, ki je o skoraj prazni vasi in njenih lepotah konec prejšnjega stoletja naredil diplomsko nalogo ob koncu študija na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo, se je v Slapniku dobro živelo. To je potrdil tudi Franko Markočič, ki se je v vasi rodil in tam živel 20 let.

“Takrat smo vsi odšli v mesto, to je bila nekakšna moda zaradi bližine služb in prevozov. Danes tega verjetno ne bi več naredil,” je dejal Markočič. Zdaj se je sicer odločil, da bo svoje nepremičnine prodal, zase pa želi na robu vasi zgraditi novo hišo.

Markočič pravi, da je bil Slapnik v najboljših časih lepa vas. Ljudje so živeli in delali skupaj, skupno so se odločali o pomembnih zadevah za življenje skupnosti, starejši so mlade naučili številnih rokodelskih in kmetijskih spretnosti, ki so jih potrebovali za življenje.

“Predvsem je bilo veliko sodelovanja v vasi, ljudje so živeli drug z drugim in si pomagali,” je spomine v pogovoru z novinarji obujal nekdanji prebivalec Slapnika. Tako naj bi bilo tudi v času prenove, s takim konceptom pa bodo lepoto briške pokrajine in Slovenije ponesli po celem svetu.