Kot primer odlične ocene stanja izpostavljajo v lanskem letu prvič sprejete časovne standarde, ki so novo upravljavsko orodje predsednikov sodišč. Slovenija je ena izmed le treh držav, ki so za področje časovnih standardov prejele vse možne točke, kaže poročilo Justice Scoreboard 2017.

Slovenija je še vedno v vrhu držav po številu pripada novih zadev na sodišča, kljub temu pa se čas reševanja zadev in število nerešenih zadev na sodiščih še naprej zmanjšuje, kot je to prepoznavno razvidno že vsaj od leta 2010. Trend splošne uspešnosti slovenskega pravosodja se torej še naprej povečuje, navaja pravosodno ministrstvo v sporočilu za javnost.

Ostaja pa Slovenija med državami, kjer je tako med splošno javnostjo kot tudi med gospodarskimi družbami stopnja neodvisnosti sodstva še vedno dojeta kot precej slaba. Raziskave Eurobarometer kažejo, da se je zlasti med gospodarskimi družbami dojemanje neodvisnosti sodstva poslabšalo.

Enako kot v preteklih letih pa razlog za takšno dojemanje sodstva ni slaba ali neustrezna pravna ureditev položaja sodstva in sodnikov, pač pa vtis, da skušajo ekonomske in politične elite vplivati na sodstvo. Vzpodbudno je, navajajo na ministrstvu, da se je na lestvici druge mednarodne organizacije – World Economic Forum, ki je tudi vključena v Justice Scoreboard 2017, dojemanje neodvisnosti sodstva s strani gospodarskih družb izboljšalo in doseglo raven iz obdobja 2010 do 2012.

Glede na možnost uporabe rešitev informacijske tehnologije je Slovenija uvrščena v povprečje evropskih držav, slabša pa je uvrstitev na področju informiranosti strank o poteku postopka. To so na pravosodnem ministrstvu zaznali že sami, zato se je s 1. januarjem letos 2017 na slovenskih sodiščih začel uporabljati nov Sodni red, ki je prinesel celovito posodobitev ureditve notranje organizacije in poslovanja, so sporočili z ministrstva. Sodni red daje podlago tudi za vpogled v določene podatke iz vpisnikov prek spletnih strani sodišč.

Februarja 2017 pa je DZ sprejel novelo zakona o pravdnem postopku, na podlagi katere bo sodišče moralo razpisati pripravljalni narok, na katerem bo s strankami odprto razpravljalo o pravnih in dejansko spornih vprašanjih ter na koncu tega naroka skupaj s strankami izdelalo program vodenja postopka. V programu vodenja postopka bo sodišče navedlo zlasti pravno podlago konkretnega spora ter tudi število in potek narokov za glavno obravnavo, vključno s termini glavnih obravnav, če bo to mogoče.

Tako na ministrstvu ugotavljajo, da podatki iz pregleda jasno kažejo na to, da se je stanje slovenskega pravosodja (zlasti časovni vidik, koncentracija postopkov …) tako izboljšalo, da ga ni več možno ocenjevati kot krizno, ampak kot dokaj uspešno in v določenih delih celo nadpovprečno glede na druge države v EU.

“Zadovoljni smo, da neodvisno ocenjevanje s strani Evropske komisije opaža in priznava napore slovenskega sodstva, vlade, ministrstva za pravosodje ter državnega zbora za uspešno krepitev slovenskega pravosodja za izvajanje sodne oblasti, ki upošteva pravice in položaje strank v sodnih postopkih,” navajajo na ministrstvu.

Pregled stanja služi kot zunanji nadzorni mehanizem, ki omogoča mednarodno-primerjalne ocene stanja sodstva in dostopa do sodišč v Sloveniji. Večino podatkov Evropska komisija pridobi sama, zlasti od Sveta Evrope, Svetovne banke, Svetovnega gospodarskega foruma ter jih obdela po lastni metodologiji, so še navedli na ministrstvu.