“Opravičujem se zaradi globoke generacijske krivice, ki je bila storjena irskim materam in njihovim otrokom, ki so končali v teh domovih,” je dejal Martin v spodnjem domu parlamenta, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Prezir do neporočenih žensk

Ta sistem je obsodil kot “nezakonit in nesprejemljiv” in priznal kolektivno odgovornost države in njenih političnih voditeljev za mentaliteto zavračanja in hinavščine. Obljubil je odškodnine in podporo žrtvam in njihovim dedičem.

“Država se vam je izneverila,” je dejal danes premier po torkovi objavi poročila, ki je razkrilo dramatično raven umrljivosti dojenčkov v teh domovih in splošno sovražno nastrojenost družbe do neporočenih mater in njihovih otrok, ki so v teh domovih končale, potem ko so jih zavrgle njihove družine in partnerji.

“Opravičujem se za sramoto in stigmo, ki so ji bili podvrženi in ki za nekatere še danes ostaja breme,” je dejal premier ter izpostavil, da poročilo kaže “pomembne napake družbe, cerkva in države”.

Opravičilo so v torek izrazili tudi voditelji katoliške cerkve na Irskem, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.

Nasilje nad izvenzakonskimi otroki in njihovimi materami

Neodvisna preiskovalna komisija je po petletni preiskavi v torek objavila poročilo, v katerem je ugotovila, da je od leta 1922 do 1998 umrlo v domovih za neporočene matere, v katerih so matere rutinsko ločevali od njihovih otrok, okoli 9000 otrok oziroma 15 odstotkov vseh, ki so se tam rodili. Premier je danes izpostavil, da je bila umrljivost otrok v teh domovih skoraj dvakrat višja, kot med nezakonskimi otroci, ki so se rodili izven teh domov.

Komisija je v poročilu na 3000 straneh zapisala, da je v domovih, ki jih je preiskovala, v omenjenem obdobju živelo 56.000 neporočenih mater, pogosto žrtev posilstva, in 57.000 otrok.

Največ nosečnic so v teh domovih, ki so jih sicer vzpostavili v 18. stoletju, sprejeli v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja.

V poročilu komisija izpostavlja, da do leta 1960 v teh domovih niso reševali življenj nezakonskih otrok, ampak so celo bistveno zmanjšali njihove možnosti preživetja. Z visoko umrljivostjo so bile takrat seznanjene tako lokalne kot državne oblasti, saj so bili podatki v uradnih dokumentih, poroča britanski BBC na svoji spletni strani.

Komisija je tudi ocenila, da ženske in otroci ne bi smeli biti v instituciji in da so bile mnoge ženske žrtve čustvenih zlorab. Do njih niso bili prijazni, še posebej med rojevanjem, ki je bilo za mnoge travmatična izkušnja. Otroke so pogosto ločili od mater in jih dali v posvojitev, ob tem pa pretrgali vsakršne vezi z biološko materjo.

Premier Martin je danes še izpostavil, da najstarejše obdobje, ki ga je preučila komisija, kaže, kako so bile zaradi pomanjkanja spolne vzgoje mlade ženske v nevednosti celo glede tega, zakaj in kako so zanosile, ob tem da so bile mnoge posiljene ali žrtve incesta.

“Otroci, ki so se rodili izven zakonske zveze, so bili stigmatizirani, z njimi so ravnali kot z izobčenci,” je poudaril.

Aktivisti, ki se zavzemajo za žrtve teh domov so medtem poročilo kritizirali kot nezadostno, ker da zanemarja vlogo Cerkve in države. Vodja koalicije tistih, ki so preživeli te domove, Paul Redmond je za AFP dejal, da so Cerkev in država na družine izvajale pritisk. Do leta 1974 je bila uradna politika države, da je v bistvu treba ločiti samske matere od njihovih otrok, je izpostavil. Poudaril je, da v poročilu ne omenjajo med 10.000 in 15.000 otrok, ki so jih v teh domovih “nezakonito posvojili”.